Medtem ko v državni Luki Koper še vedno protestirajo delavci, ki na pogovor s predsednikom vlade zaman čakajo že kar nekaj časa, se je Miro Cerar danes raje udeležil »veselice« ob odprtju novega proizvodnega obrata zasebne multinacionalke v Mengšu.
V mengeškem Leku, ki je bilo eno izmed prvih prodanih državnih podjetij, so danes odprli nov proizvodni obrat v katerem bodo proizvajali učinkovine za inovativna zdravila. 28 milijonov evrov vredna naložba zagotovo predstavlja pomembno pridobitev, saj gre, če odmislimo obrate domače alternativne medicine v katerih nastajajo tavžentrože, encijan, tunjiški močeradovec in drugi, vse bolezni preganjajoči zvarki, za prvi tovrstni objekt v državi, s katerim se je tudi Slovenija postavila na zemljevid držav v katerih nastajajo tudi izvirne, ne le generične učinkovine ter zdravila.
Koline namesto voluharjev
Slovesnosti ob odprtju novega obrata se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, kar je, glede na aktualno dogajanje v Luki Koper, kar nekoliko presenetljivo.
Težko je namreč razumeti, da se je predsednik vlade udeležil »veselice« ob odprtju novega, dasiravno pomembnega obrata zasebne multinacionalke, medtem ko še vedno odklanja misel, da bi se nemudoma odpravil v Koper in se na kraju samem pogovoril s tamkajšnjimi luškimi delavci oz. protestniki, kot jih imenuje, ki naj bi bili, po njegovem mnenju, žrtev zablod in manipulacij, zato se z njimi nima kaj pogovarjati, saj državo vodi on, ne pa neki (nepomembni) delavci oz. kot je pred časom dejal v svoji razvpiti izjavi: »Ultimati delavcev vladi in drugim so nesprejemljivi, ne bom pristal, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj pa državo«.
V Kopru ga skoraj zagotovo ne bi, tako kot v Leku, pričakali z godbo in mažoretkami, ampak arogantno trmasta drža predsednika vlade vseeno spominja na ravnanje trdobučno vzvišenega kmečkega gospodarja, ki se mu zdi za malo, da bi na domači njivi preganjal koloradske hrošče, bramorje in voluharje, saj je on vendar gospodar, to pa je naloga (njegovih) hlapcev, ampak gre, kljub grozeči škodi, ki bi jo bilo najbrž moč preprečiti zgolj z neka dobre volje in truda, raje k sosedu, ki ga je povabil na koline.
Ampak, saj vemo kako je s tem; če svinja ne gre h koritu, pride pa korito k svinji. Prav to pa se utegne predsedniku vlade zgoditi že jutri, kajti prav tisti delavci, ki jih noče obiskati in se z njimi pogovoriti, dasiravno s svojim delom, kot korito svinjo, hranijo tudi njega in vse njegove trenutne oblastne pomočnike, ki živijo v iluziji, da je z državnim premoženjem lahko počno kar jih je volja, bodo že jutri s protestom potrkali na njegova oz. vrata vladne palače.
Poziv na protest pred poslopjem vlade. – Foto: FB – Civilna fronta Vstala Primorska – Vstani Slovenija
Popuščanje ultimatom
Miro Cerar je pripravljen na srečanje s pristaniškimi delavci.
Morebiti gre prav »vljudnostnemu obisku« pristaniških delavcev, ki se jim v Ljubljani utegne pridružiti tudi precej celinskih, z vlado in predsednikom vlade nezadovoljnih simpatizerjev, pripisati tudi omilitev »neomajnih stališč« predsednika vlade, kajti Miro Cerar je ob včerajšnjem srečanju z novinarji, ki so se ob koncu njegovega obiska v Mengšu, kot pristaniški galebi okrog usmrajene ribe zdrenjali ob njem, na novinarsko vprašanje oz. prigovarjanje slednjič le izustil, da se je pripravljen sestati tudi s predstavniki luških delavcev oz. kot je dejal:
»Izredno mi je žal, da delavci Luke Koper očitno še vedno nimajo pravih informacij. Nekdo očitno manipulira z neresnicami in jih spodbuja k nečemu kar ni potrebno. Vlada si izredno prizadeva za razvoj Luke Koper, nikoli ni imela in ga nima, da bi Luko privatizirala, « ter obenem dejal, da je ta vlada prva, ki se s konkretnimi dejanji trudi, da bi se začel graditi drugi tir, ter dodal: »Zelo obžalujem, da so delavci zmanipulirani z neresnicami in sem se pripravljen z njihovimi predstavniki tudi dobiti, kajti četudi to, da sem preko medijev že večkrat zelo natančno povedal, kaj je resnica, ne zaleže in so še vedno tarča manipulacij oz., bom kar rekel, laži, potem je prav, da se sestanemo. In res jih bom povabil k sebi, da jim lahko tudi sam neposredno predstavim dejstva. Kajti nobene potrebe ni za nek upor, predvsem pa je zelo slabo, da vodstvo Luke Koper dopušča te zadeve. S tem nastaja gospodarska škoda, s tem pada ugled Slovenije in Luke Koper in jaz mislim, da bo za to škodo moral nedvomno nekdo odgovarjati.«
Če bo treba tudi v Koper
Na novinarsko vprašanje, ali bo predstavnike delavcev povabil k sebi, ali obiskal v Kopru, pa je predsednik vlade dejal: »Mislim, da je prav, da pridejo do mene predstavniki tistih, ki ne razumejo tega kar jim venomer ponavljam. Mislim, da je prav, da se pogovorimo, je pa jasno, da jaz vodim državo in, prvič, ne morem pristajati na neke ultimate in ne bom pristal na ultimate iz vrst teh upornikov.« Po mnenju predsednika vlade namreč ne gre za stavko, kar naj bi bilo zelo zaskrbljujoče, ob tem pa je Cerar še dodal: »Vlada torej je pripravljena, jaz sem pripravljen na razgovor, na nek normalen način, dialog,« ter še enkrat poudaril, da se v Luki Koper širijo neresnice, ki vzbujajo nemir.
»Če res ne bo šlo drugače, bom to pojasnil delavcem tudi neposredno, morate pa razumeti, da predsednik vlade ne more biti žrtev nekih ultimatov in se odzivati na neke ultimate in zahteve nekih upornikov, to je pač nekaj na kar ne morem pristati. Zato jih vabim k sebi in pričakujem nek strpen, normalen dialog.« je za konec še dejal predsednik vlade.
Prašičji zaliv
Nedvomno je predsednik vlade danes domala povsem zasenčil slovesnost ob odprtju nove Lekove pridobitve, saj se je množica novinarjev v Mengeš zgrnila predvsem zaradi možnosti soočenja z Mirom Cerarjem, medtem ko je bila slovesnost, ki so jo pripravili v Leku, vsaj iz novinarskega gledišča, skorajda postranskega pomena, saj je bila večina medijske pozornosti iz mengeške ravnice usmerjena proti morski obali.
Morda je predsednik vlade, namesto v Koper, danes raje zajadral v Mengeš z namenom, da si obnovi zalogo Lekadola, kajti zaradi Damoklejevega meča ljudskega gneva, ki vse bolj preteče visi nad vladnimi palačami, ga utegne glava že v kratkem močno boleti, nadejamo pa se, da v zadnjih dneh svojega vladanja ne bo potreboval tudi čelade.
Kako se bo »ribja čorba« Luke Koper, ki so jo zakuhali na vladi, razpletala naprej, najbrž lahko samo ugibamo. Če bo predsednik vlade predstavnike koprskih pristaniških delavcev sprejel ter morda uspel celo pomiriti že jutri, potem morda lahko še upamo na ugoden in miren razplet zgodbe, v vsakem primeru pa se je Luka Koper že nekaj časa nazaj spremenila v Cerarjev oz. vladni »Prašičji zaliv« v katerem je vladna ladja je, predvsem zaradi vzvišene arogance trenutne oblasti, že zdavnaj nasedla in se začela potapljati v nenaklonjenosti javnega mnenja, kar je moč razbrati tudi iz tega, da so tisti, ki v takšnih primerih prvi zapustijo potapljajočo barko, že kar nekaj časa pripravljeni na takojšnji beg in vkrcavanje na novo plovilo, marsikdo izmed njih pa bi si najbrž zaslužil, da bi ga, kot v starih dobrih časih, povlekli pod gredljem.
