Rdeča nit letošnjega Križnikovega pravljičnega festivala je medgeneracijsko sodelovanje

Drugi vikend v juniju je za mnoge priložnost, da prisluhnejo zgodbam in dobrim pripovedovalcem v prijetnem okolju Motnika, kraja, kjer je živel in pravljice zbiral Gašper Križnik.

Gašper Križnik in njegovo delo

Križnik je eden najbolj znanih zbiralcev slovenskega ustnega izročila druge polovice 19. stoletja. Zapisoval je pravljice, ki so mu jih v Motniku, na Vranskem in okolici pripovedovali berači, hlapci, delavci, bivši vojaki, vajenci, stari, mladi, kmetje, gospodinje, obrtniki. Njihovi glasovi so se ohranili v Križnikovih zapisih, ti pa na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Čeprav je Križnik za časa svojega življenja kot samouk in zbirateljski navdušenec veljal za posebneža, je njegovo delo kronala knjiga Sveti Coprijan : pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice (Knjžnica Franceta Balantiča in ZRC SAZU, 2020). Njegovi zapisi so ohranili živo govorico in pripovedni slog ustnega slovstva Motnika in okolice ter predstavljajo slikovit in pester prikaz kulture pripovedovanja tistega časa v osrednjem slovenskem prostoru.

 

Križnikov pravljični festival Jenkret je biv je posvečen temu Motničanu, ki je znal ovrednotiti tisto, kar se je mnogim zdelo samoumevno – pravljično dediščino. Brez njegovega dela bi bila marsikatera pravljica za vedno pozabljena.

Letošnja rdeča nit: medgeneracijsko sodelovanje

Vsako leto ima Križnikov festival vsebinsko rdečo nit, ki povezuje pripovedovalske in spremljevalne dogodke. Letošnja rdeča nit je medgeneracijsko sodelovanje. Svetovna in domača pravljična dediščina je bogata z zgodbami o starih modrecih, pametnih starkah, pogumu in medsebojni pomoči starih ljudi, pa tudi o spoštovanju, pomoči in povezovanju različnih generacij. Zato se bomo posvetili tudi industrijski dediščini s pripovedovanjem zgodb iz časa  industrijskega razcveta z naslovom Fabrške zgodbe in sicer v sodelovanju s KD Priden možic. Letošnja delavnica nosi naslov Moje korenine, na kateri bo Tina Petek Steinbucher, predsednica Slovenskega rodoslovnega društva, skupaj z udeleženci odkrivala osnove rodoslovja in izdelavo družinskega drevesa, saj nas vse zanima življenje naših prednikov. Tudi tema letošnjega likovnega natečaja je takšna, saj nosi naslov MODROST IZ RODA V ROD. Z razpisano temo želimo opomniti na pomen sobivanja različnih generacij ter ohranjanje in prenašanje modrosti, ki so večne. Likovni natečaj je namenjen osnovnošolcem, ljudski pravljici, po katerih bodo ustvarjali, pa sta: PŠENICA – NAJLEPŠI CVET (Slovenske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1980) in AJOGÁ (Sibirske pravljice,  Založba Miš, Dob 2013.) Kdo ne pozna prve pravljice in zgodbe o kralju, ki je ukazal pobiti vse stare ljudi, ker so samo breme in ne morejo več delati? Neki sin pa je svojega očeta skril in ta mu je pomagal s svojo modrostjo.

Vsi pripovedovalski dogodki pa nam bodo prinesli takšne in drugačne zgodbe o starejših in mlajših, o starih modrostih in mladostnih norostih, med katerima pa bomo vzpostavili most razumevanja.

Dogodki

Programski odbor, ki ga sestavljajo Milena Glušič, Mateja Keber in Breda Podbrežnik Vukmir iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Marjan Semprimožnik iz TD Motnik, Nina Semprimožnik, Špela Regulj in Petra Zupančič iz KD Motnik ter zunanji sodelavki Marta Grkman in Katja Puntar, vsako leto sestavi vabljiv nabor dogodkov za vse generacije in izbrane okuse. Letos načrtujemo kar 14 dogodkov v Kamniku, Motniku, na Vranskem, v Taboru in na Trojanah. V Kamniku se bomo s Fabrškimi zgodbami, ki bodo 5. 6.,  posvetili industrijski dediščini, na Vranskem in na Taboru bodo domačini in domačinke iz KD LiVra pripovedovali svoje zgodbe. V petek, 7. 6., bo v Motniku pripovedovanje za odrasle Jenkret je biv, na katerem bodo uveljavljeni pripovedovalci in pripovedovalke umetnost pripovedovanja delili z vedno množičnim občinstvom. Motnik pa ne le prireditveni prostor, pač pa tudi stičišče druženja in kulinarike. Z Okusi Kamnika bodo svoje zgodbe povedale podeželske žene in sicer s špehovkami, thinsko filo in poticami, kar bo več kot odličen zgled za medgeneracijsko druženje in povezovanje. Večer bomo zaključili s koncertom The Brincl Band.

V soboto, 8. 6., se bomo dopoldne na Trojanah družili z Boštjanom Gorencem, popoldne pa se spet dobimo v Motniku. Na dogodku z naslovom Modrost iz roda v rod bomo ob poslušanju pravljic o modrosti podelili nagrade za najboljša dela likovnega natečaja z istim naslovom, sledili bodo nastopi učencev in učenk POŠ Motnik, Plesnega kluba Šinšin, lutkovnega gledališča Zapik in koncert Luke Ovsa ter Šmentanih muh. Že tradicionalno pripovedujejo tudi domačini, tokrat nam pripravljajo dogodek z naslovom Jenkret je biv en stari Križnik, na katerem pa bodo nastopili tako zelo mladi kot malo starejši pripovedovalci in pripovedovalke.

Vse skupaj pa bomo zaokrožili z dogodkom, ki je lani zbudil kar nekaj zanimanja: Jenkrat sta dva …: žgečkljive zgodbe z vsega sveta. To so nagajive, vedre, predvsem pa erotične zgodbe iz malo bolj skritih kotičkov ljudskega slovstva.

Rodoslovna delavnica Moje korenine

S Tino Petek Steinbucher bomo spoznali osnove rodoslovja in programe za izdelavo družinskih dreves. Na delavnici bomo izvedeli tudi to, kje se podatki za družinsko drevo lahko najdejo, kako se uporabijo, zato bo nujen kratek izlet v zgodovino in geografijo slovenskih dežel. To znanje je potrebno za branje matičnih knjig in starih zemljevidov. Udeleženci bodo dobili nekaj natisnjenega gradiva, vzeli pa si bomo tudi čas za morebitna reševanja konkretnih rodoslovnih problemov in družinskih dreves. Za delavnico smo se odločili, ker se veliko ljudi zanima, kam segajo njihove korenine. Za to raziskovanje pa so potrebna posebna znanja in orodja, ki pomagajo pri odkrivanju naših prednikov.

Zaželena je uporaba lastnih prenosnikov, potrebna pa je predhodna prijava na naslov: zehra.beciragic@kam.sik.si. Cena za udeležbo na delavnici je 50 EUR, sem so všteti tudi napitki v odmorih in gradiva.

Pravljična hiša – vedno nekaj novega

Iz razstave Za devetimi gorami, ki je na Ljubljanskem gradu predstavljala pregled slovenske pravljične dediščine od motivov do avtorjev, zapisovalcev, ilustratorjev in knjižnih izdaj, je nastala Pravljična hiša. V svoje prostore bo od zdaj naprej na razstavo vabila mlade in stare. Razstavljeni bodo panoji in predmeti, ki bodo upodabljali znane pravljice in nas tudi z interaktivnimi dejavnostmi spoznavali s tem delom kulturne dediščine. Posebno mesto bo imel na razstavi tudi Gašper Križnik. Avtorici razstave sta Anja Štefan in Irena Matko Lukan.

Odprtje Pravljične hiše bo v soboto, 8. 6., ob 19h. Pravljična hiša je nekdanja občinska hiša in Motničani upajo, da bo pogosto odpirala vrata šolskim in ostalim izletom. V motniškem okolju pa so se razvili odlični pripovedovalci in pripovedovalke, ki bodo ob razstavi tudi z živo besedo ponazorili bogastvo pravljičnega sveta, v katerem modrosti nikakor ne manjka- Prepričani smo, da bo ta hiša kamniškemu turizmu ponudila dodatne možnosti za razvoj kulturnega turizma. Vsekakor si Pravljična hiša zasluži pohvalo, ker je prinesla razstavo iz urbanega okolja na podeželje, kjer bo ves čas na ogled in za navdih.

Družinsko zabavno popoldne

Motniški park Pod lipami je med festivalom nudi različne, predvsem pa zabavne in odlične priložnosti za družinsko preživljanje skupnega časa. Veliko bo aktivnosti, s katerimi spodbujamo zabavno učenje, predvsem pa ustvarjalnost in domišljijo. Brez tega tudi ljudskih pravljic ne bi bilo. Čakajo nas: igre velikanke, igre naših babic, knjižnica na prostem, delavnice risanja z Laro Uranič Gorjan, oblikovanje iz gline – landart z Anno Roso Tomšič Jacob. Na voljo bo tudi hrana in pijača po receptih iz starih dni. Predvsem pa bo na voljo prostor pod krošnjami starih lip, svež zrak in dobra volja, ki je na festivalu nikoli ne zmanjka.

Za konec

V pravljici Pšenica – najlepši cvet se srečamo s krutim kraljem, ljubečim sinom in starim, nemočnim, a modrim očetom. Kralj je ukazal pobiti vse stare ljudi, ki ne morejo delati. Motiv gerontocida ali izpostavljanja nemočnih in starih ljudi v časih lakote in pomanjkanja je v svetovnih pravljicah pogost, a na koncu se vedno izkaže, da prav stari ljudje rešujejo najtežje uganke in da s svojo modrostjo pomagajo družbi, da preživi kot celota. Ali kot pravi zaključek naše pravljice: »Kralja je ganila iskrena otroška ljubezen in dejal je mladeniču: “Moj dragi prijatelj, ker si to storil, si mi še dvakrat ljubši kot doslej. Pokazal si, da imaš žlahtno in hvaležno srce. Meni pa si odprl oči. Spregledal sem in spoznal, kako potrebne so nam modrost, izkušenost in znanje starih ljudi, čeprav ne morejo več delati.” Od danes naprej naj velja: Vsak naj se do starih ljudi spoštljivo obnaša! Sinovi in hčere pa naj bodo svojim staršem hvaležni in naj skrbe zanje do poslednje ure njihovega življenja.«

Informacije o festivalu vam lahko posredujemo:

Breda Podbrežnik Vukmir (breda.podbreznik@kam.sik.si, 031 312 214)
Mateja Keber (mateja.keber@kam.sik.si – informacije za medije)
Zehra Bečiragić (zehra.beciragic@kam.sik.si – delavnica)
Nina Semprimožnik (040 884 556 – Pravljična hiša, družinske dejavnosti)

 

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik