V Termah Snovik so že tradicionalno na slovenski kulturni praznik organizirali literarni natečaj. Za najboljšo pesem se je letos potegovalo 47 pesmi v otroški in odrasli kategoriji. Letos smo pesnili na temo VODA.
Ocenjevanje je bilo tokrat v rokah zaposlenih v Termah Snovik. V otroški kategoriji je zmaga pripadla učenki petega razreda Osnovne šole Črna na Koroškem Nikolini Burnica, ki si pripesnila dve kopalni karti in Pravljico o Palčku Snovičku. V odrasli kategoriji pa je zmaga odšla v Domžale. Zmagala je pesem Luke Vasleta – Dilema, ki si je prislužil paket vstop v wellness in masažo.
Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje in vse skupaj že sedaj vabimo, da se v letu 2017 ponovno udeležite literarnega natečaja.
Terme Snovik
Otroška kategorija:
Nikolina Burica
Mentorica: Nevenka Germadnik
VODA
Voda, voda, kam hitiš?
Ti živim bitjem življenje podariš.
Na svetu še dovolj te je,
a nekateri ne cenijo te.
Zaradi naše malomarnosti
vse prevečkrat onesnažena si.
Zato vodo spoštuj
in nikoli je ne onesnažuj.
Če vode ne bilo bi,
umrli bi vsi.
Voda naša je kot kri,
kdor jo pije, dolgo živi.
Saj voda naša vir življenja je,
zato le cenimo te.
Odrasla kategorija:
Luka Vasle
DILEMA
O prijateljica voda,
misel nate um mi gloda!
Prijateljica te naslavljam,
prisotnost tvojo blagoslavljam,
saj življenja ni brez vode!
A v istem hipu dejstvo zbode,
da le, kjer hočeš, blagor daješ!
Svetu temelje zamaješ,
ko v nenormalnih količinah
prihrumiš in v globočinah
življenja jemlješ, trosiš smrt,
nazadnje kot mrtvaški prt
se čez krajino razgrneš,
v struge dolgo se ne vrneš…
Vse to me bega, res ne vem,
če ti prijateljica reči smem!
Več tisoč ti imaš obrazov,
botra zmag si in porazov.
Včasih si deroča, smrtna,
takrat si kot pošast požrtna,
a drugič mirna in počasna
bogata delaš polja krasna.
Lahko si slana, mineralna,
gazirana ali termalna,
včasih rečemo ti kisla,
marsikdo te táko čisla,
v jezerih in rekah sladka,
ledena v zimi gladko gladka,
čeprav tekoča, ti si trda,
ko pritečeš izpod brda,
kot deževnica pa mehka,
brezvezna po okusu, plehka.
Tiha vse bregove dereš,
v stroju cunje nam opereš,
telesa žejna nam napajaš,
nas ogrevaš in ohlajaš,
goniš nam turbine pridno,
da črno noč napraviš vidno…
Včasih s tabo je težko,
a brez tebe ne bi šlo!
Več dobrega kot zla prinašaš,
s koristmi škodo vso prekašaš.
Si, čeprav včasih samosvoja,
zato prijateljica moja!
Kljub aktom tvojim krutim
tako na vodi čutim!
