Agrarna skupnost Kamnik (MKK) je bila ustanovljena leta 1992, ko so prvi člani s prispevki in članarinami omogočili njen zagon. Skupnost je postopoma pridobivala zemljišča, stavbe in gozdove, hkrati pa vodila pravne bitke z državo za denacionalizacijo gozdov. Po končanih tožbah so prve odškodnine prispele od SDH, kar je bil velik uspeh več letnih sodnih bitk prvega predsednika in prve uprave zanesenjakov MKK.
V zadnjih letih so neaktivni člani določenih družin brez ekonomskih znanj začeli upravljati MKK in neracionalno trošiti sredstva mimo statuta agrarne skupnosti. Računi za izplačilo kilometrin so se kar množili v primerjavi z predhodnimi leti in predhodno upravo, prav tako stroški goriva in materiala. Družinski člani povezanih družin so uživali bonitete, medtem ko so mladim članom preprečevali dostop do resnega sodelovanja ali ignorirali racionalne predloge za upravljanje MKK. Danes se staro meščanstvo težko sooča z izzivi kroga mlajših ekonomistov znotraj MKK, ki uvajajo sodobne in transparentne poslovne prakse. Njihov cilj je izboljšati učinkovitost delovanja skupnosti, plemenititi kapital in ustvariti dobiček rednega poslovanja.
Poleg neracionalnega poslovanja je krog mladih ekonomistov opozorili na korupcijska tveganja in slabe poslovne prakse prejšnjega vodstva. Ozek krog družin je lahko zlorabljal finančne vire MKK, pri čemer so bile nabave delovne mehanizacije izvedene brez razpisov, mimo statuta in glasovanja članov ali celo brez ustreznih poslovnih načrtov, kot se spodobi v vsaki normalni organizaciji.
Večje investicije so potekale brez nadzora, kar je omogočilo ne transparentno delovanje, ki je koristilo le nekaterim družinam. Na primer, čistilna naprava v Kamniški Bistrici je nedokončana in že dve leti ne operativna, most preko Kamniške Bistrice neracionalno obnovljen z aneksom brez pravne podlage, izvajalec sam, izbran brez razpisa, pa zelo blizu takratnemu vodstvu MKK.
Starejši člani teh družin, ki so dolgo ohranjali prestiž in vpliv, se tako težko soočajo s spremembami, ki jih uvaja mlajša generacija aktivnih članov. Reforme izenačujejo pravice vseh članov in uvajajo preglednejše načine upravljanja. Mladi strokovnjaki se zavzemajo za sodobni poslovni model, ki je prilagojen trgu in okolju, z jasnim ciljem izboljšati finančno učinkovitost in pravično delitev sredstev med vsemi člani.
Volilni upravičenci na rednem občem zboru dne 4. aprila 2024 podpirajo te spremembe, saj se je v preteklosti toleriralo netržne najemnine in slabo gospodarjenje, kar je povzročilo finančne izgube poslovanja MKK v letu 2023. Tudi proizvodnja drv je bila neracionalna, investicije v tuje premoženje pa nesmiselne ter ekonomsko neupravičene.
Medtem ko nekateri starejši člani družin obžalujejo izgubo privilegijev, mnogi mlajši člani vidijo modernizacijo agrarne skupnosti kot nujno. Spremembe prinašajo preglednost in razgrajujejo stare koruptivne prakse, ki so koristile le majhnemu zaprtemu krogu družinskih skupnosti starega vodstva MKK. Kako se bodo te družine prilagodile novim razmeram, bo pokazal čas.
MKK AS danes ni imuna na korupcijska tveganja in slabe poslovne prakse, predvsem zaradi ozkega kroga vplivnih družin. Prihodnost MKK bo odvisna od uspešnosti reform, ki jih uvajajo mladi ekonomisti in njihove sposobnosti izboljšati učinkovitost gozdnega in finančnega poslovanja.
Kljub temu se zdi, da največji odpor do sprememb prihaja prav iz vplivnih družin. Te se stežka odpovedujejo bonitetam in ekonomskemu vplivu kapitalsko vedno močnejši, a strokovno nekompetentnemu kadru v MKK AS.
V bilanci premoženja MKK so gozdovi, zemljišča in kapital, skupna last vseh članov MKK in ne privilegij določenih zbranih družin, ki zopet koncentrirajo vpliv za ponovni prevzem agrarne skupnosti z namenom ponovne oživitve (nedobičkonosne) lastne proizvodnje drv, kar bo privedlo do izčrpavanja MKK.
Kako tudi ne bi, saj stari člani družin, ki to predlagajo v programu, nimajo ne praktičnih, podjetniških ali formalno ekonomskih znanj za drugje že opuščene proizvodne programe. »Kot bi oživljal star nerentabilni rudnik boksita, se govori po mestu«.
Z privatnim kapitalom takih projektov te družine ne bi delale, smotrno in hitreje bi prišle do subvencij za sončne elektrarne ipd.…
Zeleni prehod izriva proizvodnjo fosilnih goriv (drv), kamor še vedno sili stara uprava pretežno iz petih družin, kar lepo dokazuje, da niso več kos novodobnim izzivom sodobnega časa tržne ekonomije. To lahko razumemo tako, da so izobrazbeno in strokovno podhranjeni, hkrati pa nezmožni poslovanje MKK usmeriti v novodobne gospodarske panoge nedotaknjene doline gora in voda.
Ko to pogledamo iz strani nečlana, meščana Kamnika ali pa aktivnega člana MKK, vidimo, da izguba prisvojenih prioritet vodi v travmo in upad vpliva povezanih družin, tako tudi lažje razumemo njih poizkuse diskretizacije mlajšega vodstva, ki se je v gospodarstvu moralo že dokazati.
V tej luči se vidi, da te družine namenoma rušijo 100. dnevni rok mirnega delovanja novodobne uprave MKK, z nezakonitimi zbori članov poizkušajo ponovno prevzeti staro krmilo ter s tem že izgubljene prisvojene ekonomske vplive.
Namreč, dalje časa kot bo delovala nova uprava, večja bo razlika med poslovanjem starega in novega poslovodstva. Nova uprava povečuje prihodke iz naslova gozda, kapitala in najemnin, vse to povečuje dobiček, katerega delitev se načrtuje med vse upravičence MKK v 2025. Tu se saga petim družinam konča.
Vse našteto zagotovo ni po volji povezanim družinam, ki s tem izgubljajo vpliv na člane, aktivne volivce, ostale meščane mesta kot tudi stanovalce doline Kamniške Bistrice.
Aleš Mesner, spec. ekon, član MKK
