Občinski svet Občine Kamnik je na sredini seji sprejel sklep o sprejetju darila sester uršulink, ki so izrazile namero, da samostan podarijo Občini Kamnik. S tem pa še ni rečeno, da bo samostan tudi dejansko prešel v last občine, saj naj bi se pojavilo precej drugih interesentov. Kdorkoli bi želel sprejeti samostan kot darilo uršulink, pa bo moral najprej plačati 280.000 evrov davka na darila.
V sredo, 21. oktobra 2015, so svetniki in svetnice Sveta občine Kamnik , na predlog občinske uprave, sprejeli sklep o sprejetju darila sester uršulink, ki so pred nedavnim zapustile samostan v Mekinjah ter izrazile namero, da samostan, ki so ga več let brezuspešno prodajale, podarijo Občini Kamnik.
S sprejetjem sklepa je Občina Kamnik tudi formalno pristopila k sprejemu darila, katerega usoda pa trenutno visi še nekoliko v zraku. Sestre uršulinke si namreč lahko namreč še premislijo, saj se je po objavi novice, da nameravajo samostan podariti Občini Kamnik, menda pojavila vrsta drugih interesentov, ki jih privlači mikavno darilo. Vseeno ima Občina Kamnik pred ostalimi interesenti precejšno prednost, saj najbrž marsikdo izmed teh, ki jih mika samostan, najbrž pozablja na dejstvo, da bi za prevzem samostana moral plačati precejšen davek na darila, ki v tem primeru znaša kar okrog 280.000 evrov. Je pa ta davek prihodek občine.
Informacije, da se nune dogovarjajo tudi z drugimi morebitnimi interesenti smo preko elektronske pošte preverili pri provincialni predstojnici, sestri Zorici Blagotinšek, ki nam je v kratkem, vendar prijaznem odgovoru zapisala: »Pogovore z občino bomo nadaljevali, ohranjale pa bomo tudi stike z drugimi interesenti.«
Sestram uršulinkam smo ponudili tudi možnost, da v pomoč vsem, ki bi želeli samostanske prostore napolniti z novim programom, predstavijo svoje videnje in želje glede nadaljnje vsebinsko-programske usode samostana. Le-ta namreč že iz samega spoštovanja do zgodovine in tradicije ne dopušča čisto vseh dejavnosti, ki bi komu utegnile priti na misel, dasiravno je imel samostan v preteklosti že različne namembnosti. Od tega, da je bila v njem vojaška bolnišnica, sedež občine, meščanska šola, poboljševalnica za dekleta, obrtna šola za mizarje in frizerke, stanovanja… Sestra Zorica Blagotinšek se nam je v odgovoru vljudno zahvalila za ponujeno priložnost ter odgovorila, da sestre za kaj takšnega zaenkrat še ne čutijo potrebe.
Po neuradnih informacijah naj bi imele tako nune, kot tudi vodstvo občine, za izpraznjene prostore samostana že kar nekaj ponudb in predlogov. Ena izmed precej konkretnih idej naj bi bila tudi ta, da bi se v nekdanjem samostanu uredil muzej alpinizma, je pa precej tudi takšnih, ki se v precejšnji meri zanašajo predvsem na financiranje iz občinskega proračuna.
O pomembnosti mekinjskega samostana so bili v razpravi o sprejemu darila precej enotnega mnenja tudi svetniki in svetnice, ki so menili, da je potrebno k izbiri novih programskih vsebin samostana potrebno pristopiti premišljeno in načrtno, predvsem pa na način, da se bo samostanska stavba lahko ohranila, postopoma do konca obnovila ter navsezadnje tudi preživela, ne da bi predstavljala preveliko finančno breme za občino, dasiravno se vsi zavedajo, da bodo določena vlaganja, v primeru, da samostan res preide v občinske roke, potrebna že kaj kmalu.
Vsekakor se nadejamo, da bo samostan, ki že stoletja pomembno zaznamuje utrip naših krajev, tudi v nadaljevanju svoje zgodovine dobil ustrezne programske vsebine, ki bodo zagotovile njegov nadaljnji obstoj še nekaj stoletij, ne glede na to kdo bo njegov prihodnji lastnik.
