Še en udarec za Šutno – trgovina Polonika zapira svoja vrata

Šutna, nekdanja aorta mesta, je zagotovo doživela že boljše čase. Debate in polemike o njeni oživitvi se vlečejo že desetletja, čudodelca, ki bi znal najti pravo rešitev pa ni. Agonija ulice, za katero marsikdo meni, da je najlepša kamniška ulica, se samo še stopnjuje in najbrž je samo vprašanje časa, kdaj bo ulica zares povsem opustela in kdaj se bodo zaprla vrata še zadnjega lokala.

Eno izmed lepših presenečenj in pridobitev začetka letošnjega leta je bilo zagotovo odprtje trgovinice Polonika, ljubke trgovinice s ponudbo lokalno pridelanih živil, vinotočem, obrtniškimi izdelki in podobnimi artikli, ki jih v Kamniku res ne moremo kupiti na vsakem koraku. Pa ne le zaradi ponudbe, predvsem zaradi volje in energije, ki sta ju ponudili in pokazali dve pogumni kamniški mladenki, ki sta odprli trgovino in vzbudili vsaj kanček upanja, da se tudi Šutni počasi obetajo boljši časi.

Zato je bilo pred dnevi še toliko bolj žalostno pred vrati trgovinice opaziti tablo, ki naznanja, da bo trgovinica zaprla svoja vrata. Ni šlo, prometa je bilo premalo, da bi dekleti še naprej vztrajali, ne da bi ob tem tvegali, da si nakopljeta dolgove, ki bi ju utegnile plačevati še leta. Upajmo vsaj, da jima njun drzen in občudovanja vreden projekt, ki se, vsaj zaenkrat na tej lokaciji ni izšel, ni pustil preveč grenkega priokusa in prevelikih finančnih bremen. Nista krivi sami, kajti njuna trgovinica je bila res nekaj kar Kamniku še kako manjka. Krivi smo mi, razvajeni potrošniki, ki smo premalokrat obiskali trgovino, ker nam je lažje in udobneje, da se pripeljemo pred vrata velikih nakupovalnih centrov, ker ne znamo ceniti kvalitetne in dobre ponudbe ter truda, ki je vložen v izdelke kakršne sta nam, v najboljši veri in po svojih najboljših močeh poskušali ponuditi. Očitno Kamnik in Kamničani še nismo zreli za tovrstno ponudbo in se bomo raje še naprej drenjali v brezdušnih diskontnih prodajalnah ter kupovali hrano in cenene izdelke dvomljive kvalitete in porekla.

Škoda, res škoda. In če pomislimo, da od nedavnega na Šutni, vsaj na za promet zaprtem delu, razen v slaščičarni, ni več možno popiti niti kave, da ni več knjigarne… se nad praznimi lokali, pajčevinastimi in prahu polnimi ter prelepljenimi nekdanjimi izložbami, lahko samo globoko in resno zamislimo. Morda se slednjič nekomu le utrne ideja, ki bi umirajoči Šutni ponovno vdihnila vsaj kanec življenja in upanja.

Če boste v prihodnjih dneh zavili na Šutno se le ustavite tudi v trgovinici Polonika in kupite vsaj kako malenkost. Naj dekleti, ki blago v trgovini, spričo njenega skorajšnjega zaprtja, ponujata tudi po polovični ceni, prodata vsaj svoje zaloge ter se, če ju izkušnja le ni preveč razočarala, lotita novega podviga nekje drugje, v nekem drugem mestu, na neki drugi ulici, med drugimi ljudmi in kupci, ki bodo bolj znali ceniti njun trud in ponudbo s kakršno sta, žal zaman, želeli obogatiti Kamnik in Šutno – najlepši kadaver med kamniškimi ulicami.