Medtem, ko je Matevž skupaj z ostalimi fanti in dekleti organiziral skrivni “babji” žur, kot ga je sam poimenoval, je mala Neja bila zadolžena za PR povezavo med prebivalci skupnega ležišča in starejšimi puncami iz drugega nadstropja. Čeprav je zjutraj pogrešala mamico in smo jo uspešno potolažili, je sedaj ona, ob deseti uri zvečer, v “žabah” veselo skakljala po mrzlem hodniku. Eden od vodnikov jo slučajno sreča in povpraša kaj počne sama na hodniku, če smo rekli, da je treba počivati? In ona s tistim nedolžnim otroškim pogledom: “Sem bla p’r babah. Organiziramo babji žur!”
Petek, 5. 2. 2016 Starši so nas pripeljali do ravni kjer smo velikoooo opreme zložili v vozila gorskih reševalcev. Mi pa smo jo peš mahnili do Domžalskega doma na Mali planini.
Zvečer smo delali maske za jutrišnje praznovanje Pustnega smuka v organizaciji Planinskega društva Bajtar Velika planina.
Spoznavni večer in nato skok v toplo posteljo, kjer pa še dolgo nismo mogli zaspati.
Sobota, 6. 2. 2016 Dopoldan nas obišče pastir Vinko, ki nam pove, da je najtežji predmet v šoli šolska torba, da so na Veliki planini pasli krave, ovce in prašiče in da je tradicionalno pastirsko ogrinjalo narejeno iz lipovega lubja, ki so ga namakali v “gnojšnici”. Nato nas je odpeljal na Pustni smuk pri Črnuškem domu. Mmmm, kakšne dobre krofe smo jedli in še tekmovali smo lahko.
Popoldan smo odšli do Velikega Stana kjer smo se sankali in drsali.
Po dobri večerji je sledilo predavanje o Himalaji in risanka Popaj alpinist. Danes nismo imeli več težav, da ne bi mogli zaspati.
Nedelja, 7. 2. 2016 V orkanskem vetru smo obiskali Vetrnico na Veliki planini in pozdravili medveda. Sladek čaj na Zelenem robu pri gorskih reševalcih in čez Gradišče, ki je najvišji vrh Velike planine do Domžalskega doma.
Na poti smo se izgubili in smo morali hoditi z GPS-i, da smo našli pravo pot.
Težke razmere, hribi so lepi, lahko so pa tudi nevarni. Spoznavajmo jih že mladi.
Ponedeljek, 8. 2. 2016 … oooooo, in prišel je ponedeljek, zadnji dan našega “cool” zimovanja. Po zajtrku pospravimo sobe in se za trenutek prelevimo v prave oskrbnike planinske koče – pospravimo posodo, pobrišemo mize, zložimo deke …
Da lažje počakamo na kosilo pogledamo še film Mi gremo po svoje, kar tudi kasneje naredimo in v orkanskem vetru in dežju zapustimo naše prijetno bivališče.
Imeli smo se “fajn” in kmalu se vidimo na poletnem taboru Vesele Gorice.
Do takrat pa si bomo krajšali čas s Planinskim zabavnikom, ki smo ga dobili od naših vodnikov. Res je lep.
Vse to in še več se je dogajalo na zimovanju Vesele Gorice.
Mi pa vas vsi skupaj vabimo na naše ostale načrtovane aktivnosti:
21.-22. maj So.-Ne. Kamniško Sedlo: Oskrbnik koče bom (Matjaž Šerkezi)
maj Izlet za planinske skupine OŠ občine Kamnik (Vlasta Bizjak)
junij Kolesarska tura za otroke MO Kamnik (Barbara Berlec)
31.7.- 6. 8. Ne.-So. Taborjenje: Vesele gorice (Vodniki MO)
september Orientacija: Kamniška Bistrica MO Kamnik (Matej Bizjak)
oktober Gradiška Tura MO Kamnik (Marko Petek)
oktober Izlet za planinske skupine OŠ občine Kamnik (Vlasta Bizjak)
Vesele Gorice so inovativna ideja taborjenja za otroke in mladostnike. So del Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik. Dolgo so nas vabile v svoje naročje, končno smo zbrali pogum in se jim odpravili naproti. Verjamemo, da bomo še dolgo skupaj in čeprav “gremo mi po svoje”, uspešno združujemo tradicionalno planinstvo in življenje v gorah z modernimi didaktičnimi in pedagoškimi pristopi.
Hvala osebju Domžalskega doma za prijetno druženje in odlično hrano.
Matjaž Šerkezi
