Danes svoj 70. rojstni dan praznuje legendarni kamniški gostinec Janez Uršič – Orlov Janez, ki so ga sinoči, kot se po stari navadi spodobi, na predvečer njegovega rojstnega dne obiskali številni prijatelji, sosedje in znanci ter mu pripravili nekaj prav luštnih presenečenj.
Janez Uršič, potomec rokovnjačev, divjih lovcev in prvih hribovskih oskrbnic in oskrbnikov na Kamniškem, je kuharski mojster stare šole, kakršnih dandanes ne delajo več. Dobršen del svojih sedmih desetletij, ki jih je napolnil prav danes, je preživel v gostilni. Največ, več kot štiri desetletja, v domači gostilni s kuhalnico v roki, v mladih in navihanih letih pa nemalokrat tudi kot dobrodošel gost drugih gostinskih lokalov.
Ko je pred desetletji prevzel znano gostilno Pri planinskem orlu, je v marsičem začel orati gostinsko in turistično ponudbo naših krajev, dober glas gostilne, v katero še danes, četudi se je pred časom upokojil, zahajajo gostje od blizu in daleč, pa ponesel daleč v širni svet.
Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj, kljub obilici dela in uspehu, pa ni nikoli pozabil na soljudi in domače okolje, saj je z neizmerno širokosrčnostjo vedno znal, zmogel in hotel priskočiti na pomoč.
Na rovaš svoje priljudnosti in širokosrčnosti si je tekom desetletij pridobil številna znanstva in prijateljstva v najrazličnejših krogih, zato najbrž ni nič nenavadnega, da se je včeraj proti večeru pred njegovim domom zvrstila kopica ljudi, ki so mu prišli voščit.
V čast njegovemu jubileju so mu lovski tovariši pred hišo postavili čisto pravo ter nadvse čedno, s klanimi skodlami pokrito lovsko opazovalnico, ugibanja o njenih morebitnih prihodnjih namenih, pa so vzbujala salve smeha.
Svojega dolgoletnega podpornika so prišli pozdraviti tudi stranjski godbeniki in številni lokalni glasbeniki, ki so mu posvetili tudi posebno pesem, večer pa, v izvrstnem kvintetu z odličnima pevkama, ki bi jih bili veseli na vsakem odru, popestrili s številnimi, povečini Avsenikovimi vižami.
Spontani program in voščilo je z domislicami in kratkim povzetkom Janezovih sedemdesetih let, kot duhovito čipko, prepletel Podokničar, ki je svojemu prijatelju, za nameček, odigral tudi odlomek iz Cvetja v jeseni, s čimer je hudomušno namignil, da je Janez, ki svojih let zagotovo ne kaže, naj mu bo to všeč ali ne, vsaj po letnici zakorakal v jesen življenja. Je pa nekaj “pokore” naredil tudi sam, saj se je kasneje izkazal tudi kot odličen ministrant.
Janezu, ki se je, s pomočjo svoje družine, kot že nič kolikokrat doslej znova izkazal za odličnega gostitelja, je prišel voščit tudi kamniški župan Matej Slapar, da bodo vsa voščila in lepe želje še bolj držale ter predvsem prišla na prava ušesa, je poskrbel priljubljeni župnik Pavle Juhant, ki je vse zbrane ter lovsko opazovalnico še požegnal.
Da je bilo sinoči v Stahovici veselo in luštno še dolgo v noč, se najbrž razume še samo po sebi, tudi mi pa Orlovemu Janezu želimo še na mnoga zdrava, vesela in aktivna leta.
