Odbojkarski klub Kamnik je najuspešnejši kamniški športni kolektiv, sodi pa tudi v sam vrh slovenske odbojke. Na slovesnosti pred prostori kluba na Cankarjevi cesti 3, ki je potekala v nedeljo, so se spomnili začetkov pred 70 leti, obudili pa so tudi spomine na pestro in bogato delovanje kluba, ki je v moški in ženski konkurenci osvajal naslove državnih in pokalnih prvakov Slovenije, uspešno pa je igral tudi na mednarodni sceni.
Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno proslavi na prostem, so se številni nekdanji in zdajšnji člani kluba z veseljem odzvali vabilu, da skupaj proslavijo častitljivo obletnico. Pravzaprav to ni bilo nobeno presenečenje, kajti že od samega začetka odbojkarski klub Kamnik zaznamuje velika pripadnost klubu, povezanost članov kluba in predvsem dolga tradicija, ki se je prenašala iz roda v rod. In tako je bilo tudi na nedeljskem slavju, ki ga je z uvodnim nagovorom odprl Gregor Hribar, zdajšnji predsednik kluba, sicer pa dolgoletni igralec in trener, ki je Kamničanom prinesel prve tri naslove državnega prvaka Slovenije.
»Da je odbojka Kamničanom v genih, dokazuje, da so odbojko igrale številne kamniške družine, danes tudi že tretja ali četrta generacija. Skozi zgodovino je klub doživljal vzpone in padce, na srečo pa slednjih v zadnjih letih skorajda ni več. V tem trenutku je naš klub moderno organiziran in ima že približno sedem let v obeh članskih konkurencah same vrhunske rezultate. Smo eden redkih klubov v Sloveniji, ki enakomerno na najvišji ravni razvija moško in žensko odbojko, sam pa sem najbolj ponosen tudi na to, da strokovni kader v glavnem prihaja iz domačih vrst. Ob tem naj povem, da smo vseh šest naslovov državnega prvaka osvojili z domačimi trenerji. V klubu imamo 17 ekip, ki tekmujejo v vseh kategorijah, od mini odbojke do članic oziroma članov in približno 200 igralcev in igralk. Žal jih več niti ne moremo imeti, kajti tu se pojavi naša največja težava v zadnjih letih, to je, da za svoje ekipe nimamo ustreznega prostora. Naša želja je, da bi v Kamniku čim prej dobili ustrezno dvorano, v kateri bi lahko tudi evropske tekme lahko igrali pred svojimi navijači, saj moramo v zadnjih letih gostovati v tujih dvoranah. Vsekakor se moram zahvaliti Matevžu Kirnu, ki ima največ zaslug, da nimamo finančnih težav, kar je eden od pogojev, da lahko iz leta v leto vse več igralcev in igralk lahko živi od odbojke. Rad bi se zahvalil tudi vsem tistim, ki ste danes tukaj in ki ste v teh 70-letih pustili svoj pečat v tem klubu, posebna zahvala pa gre vsem tistim, ki so živeli za ta klub,« je med drugim povedal Hribar.
»Iskrene čestitke za 70. obletnico delovanja kluba, iskrene čestitke za vse uspehe, ki ste jih nanizali v preteklosti. Čeprav vam občina ne more nuditi najboljših pogojev, vsaj ne takšnih, kot si jih zaslužite, je vaš trud poplačan z dobrimi uspehi. Vsakič, ko pride vaš uspeh, ime občine Kamnik ponesete po Sloveniji in tudi izven nje. Resnično smo veseli za vaše uspehe in se skupaj z vami veselimo. Verjamem, da nam bo nekoč skupaj uspelo dobiti boljše pogoje, zgraditi tudi dvorano, kot si jo zasluži občina Kamnik in tudi OK Kamnik,« je prisotne pozdravil Igor Žavbi, podžupan občine Kamnik, zbrane pa je nagovoril tudi Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije.
»Prav in primerno je, da se vašemu visokemu jubileju priklonimo tudi s strani Odbojkarske zveze Slovenije. Sedemdeset let organiziranega delovanja kakršnekoli oblike je izjemno dolgo obdobje, in če to postavimo v kontekst, da 12. oktobra praznujemo tudi 70. obletnico ustanovitve Svetovne odbojkarske zveze pomeni, da ste bili Kamničani vsaj v koraku s časom, če ne celo nekoliko pred njim. Da takšnemu društvo uspe delovati tako dolgo, se mora v lokalnem okolju poklopiti vrsta dejavnikov, kar se je pri vas tudi zgodilo. V prvi vrsti so za uspehe kluba potrebni kakovostni igralci, ali so to domači ali iz drugih sredin, ampak je že tako, igralci pridejo in odidejo, ne glede na vse, pa mora klub obstati. Da pa je tako, mora klub imeti, kot je že povedal Gregor Hribar, svoje strokovne temelje in to v Kamniku od nekdaj imate. Tu se je vedno delalo strokovno, od tu so prihajali najboljši trenerji. A vse to ni dovolj, v nadaljevanju je za takšno organiziranost potreben posluh lokalne skupnosti in pa da za klubom stoji tudi lokalno gospodarstvo. In tudi tu imate Kamničani neizmerno srečo, saj imate gospoda Matevža Kirna, ki predano stoji za tem klubom, skrbi za to, da imate materialne pogoje dela, kar si marsikateri klub v Sloveniji lahko le želi. Nenazadnje pa je dejstvo, da klub, kakršen koli že je, stoji na prostovoljcih. In tudi pri vas je tako,« pa so bile med drugim besede Metoda Ropreta.
»Vsem tistim, ki so kakorkoli delovali v klubu, se zahvaljujem, da danes lahko praznujemo 70. obletnico. V imenu podjetja Calcit se vam zahvaljujem za sodelovanje, zahvaljujem pa se tudi lastnikom Calcita, ki so nam omogočili, da smo tudi v času finančne krize klubu omogočili normalne pogoje za delovanje. Istočasno z vami raste tudi podjetje Calcit in ocenjujem, da se za prihodnost kluba ni treba več bati. Pogrešamo pa seveda dvorano, ki jo nujno potrebujemo, tudi za druge športe, ne samo za odbojko in bil bi že čas, da se jo zgradi. Želel pa bi si tudi večjo podporo medijev in lahko bi se vprašali, zakaj TV Slovenija ne prenaša praktično nobenih tekem. Sicer pa želim vsem našim ekipam, predvsem obema članskima, da bi sezono, če že ne na prvem mestu, končali vsaj na drugem,« je svojo željo ob koncu svojega govora izrazil Matevž Kirn, glavni pokrovitelj kluba.
Eden tistih, ki so bili med »krivci«, da se je v Kamniku pred 70-imi leti sploh začelo igrati odbojko, je bil Janez Žvokelj. »Jaz nisem bil noben predsednik kluba, jaz sem bil samo pobudnik, da začnemo igrati odbojko, ki smo jo igrali na tistem mestu, kjer je danes nogometno igrišče, nato pa je prišla želja, da bi jo začeli igrati organizirano. Uradno decembra leta 1947, že leto pozneje pa smo začeli s tekmovanji, kaj hitro pa smo imeli tudi mladinsko ekipo. To priložnost pa bi rad izkoristil tudi zato, da bi se zahvalil vsem, ki so bili nekoč v klubu in tistim, ki so v njem danes, da so ga pripeljali tako visoko,« je povezovalca sprva popravil Žvokelj, v tistih časih so namreč predsednikom pravili načelniki.
V tistih časih so igralci kar sami gradili igrišča za odbojko. Med njimi je bil tudi Milan Windschnurer, dolgoletni športni delavec in trener, zaslužen, da je odbojka preživela tudi v najbolj kriznih letih. Danes si je sicer težko predstavljati, da so igralci z delovnimi akcijami gradili odbojkarska igrišča. »Leta 1969 smo dobili na teh igriščih tudi razsvetljavo. Zaradi težav s kolenom sem bil tri tedne na prisilnem dopustu, in ker nisem vedel, kaj bi delal, smo začeli s postavljanjem razsvetljave,« je gospod Windschnurer pojasnil, zakaj je prišlo do prvega odbojkarskega igrišča z razsvetljavo v Kamniku. Takrat seveda še na prostem, znan pa je bil tudi potem, da je igralcem kar s kredo na hrbtih napisal številko. Da je temu kos tudi pri 88-ih letih, je demonstriral tudi na najmlajših kamniških odbojkarjih.
V Kamniku so zelo zgodaj z organizirano vadbo začela tudi dekleta. Tilka Završnik-Gajšek je kot prva kamniška odbojkarica resno igrala odbojko v prvih povojnih letih, seveda kar med fanti. Njeni kasnejši uspehi kot članice in celo kapetanke državne jugoslovanske reprezentance so za odbojko navdušili tudi mnoga druga dekleta. »Vse nas je družila ljubezen do odbojke. Prav nič nas ni motilo, za nas je bilo pomembno le, da lahko igramo odbojko. Igralke smo bile zelo disciplinirane in imam izredno lepe spomine na to obdobje,« pa je o začetkih ženske odbojke v Kamniku povedala Pavla Malešič – Žargaj.
Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Kamniku začel nov vzpon odbojke. Veliko zasluge zanj je imel Jernej Koncilja, ekipa je pod imenom Titan Kamnik v osemdesetih letih spet zaigrala v drugi jugoslovanski ligi, Janez Slabajna in Gregor Hribar pa sta postala tudi člana mladinske jugoslovanske reprezentance.
Tudi v samostojni Sloveniji je bila odbojka prvi šport v občini Kamnik, ko pa je leta 1997 predsednik kluba postal nekdanji župan Tone Smolnikar, trener pa je postal Gregor Hribar, so Kamničani na začetku tega tisočletja trikrat zaporedoma postali slovenski državni prvaki, leta 2001 pa so v svoje vitrine prvič prinesli tudi pokal namenjen slovenskemu pokalnemu zmagovalcu.
»Noben uspeh ne pride čez noč, potrebno je trdo delati, da prideš do takšnih rezultatov, do kakršnih je prišel naš klub. Hvala vsem prejšnjim generacijam, ki so začele graditi ta mozaik, da se je sestavil v celoto. Imeli smo pravo ekipo fantov, imeli smo prave trenerje, imeli smo pravi upravni odbor in prave pokrovitelje, kajti da si trikrat zaporedoma državni prvak, se ti moral resnično vse poklopiti. Želim si, da bi to, kar smo zgradili v minulih 70-tih letih, negovali še naprej,« pa je pot do prvih treh naslovov državnega prvaka opisal Aleš Škorjanc.
Leta 2002 je pokroviteljstvo nad moško ekipo prevzel Matevž Kirn in njegovo podjetje Calcit, šest let pozneje pa na pobudo Gregorja Hribarja, takratnega in zdajšnjega predsednika kluba še nad žensko ekipo. Pred tem je velike zasluge, da se je po nekajletni praznini leta 1992 spet začelo z žensko odbojko, imel Franci Kramar, s Francijem Obolnarjem na klopi pa so Kamničanke leta 2010 prvič postale državne prvakinje. Tri leta pozneje, ko je bil trener Oleg Gorbačov, je Calcit Volley osvojil še žensko pokalno lovoriko, leta 2014 še drugo, ko je bil trener Gašper Ribič, ki je z žensko ekipo osvojil še dva državna naslova (2015, 2016).
»Zaradi neustrezne dvorane in igranja v ligi prvakinj smo se morali po naslovu leta 2015 z žensko ekipo preseliti v Ljubljano. Ampak tako je pač bilo, zdaj pa je ženska ekipa spet v Kamniku. Sicer pa mi je kot igralcu najbolj pri srcu prvi naslov državnega prvaka, kot trener pa pokalna lovorika z dekleti in državni naslov, pa seveda lanska pokalna lovorika z moško ekipo. Upam, da bomo osvojili še kakšno. Verjamem, da bosta po koncu letošnje sezone obe ekipi dosegli svoje cilje, saj sta v najboljšem klubu v Sloveniji,« pa je dejal Gašper Ribič, ki bo drugo leto zaporedoma vodil moško ekipo Calcit Volleyja.
Spomine na svoje obdobje v klubu so obudili tudi Jernej Koncilja, Olga Šraj, Aleš Hribar, Neva Suhadolčan in Tone Smolnikar. Vodstvo kluba je ob 70-obletnici OK Kamnik podelilo posebna priznanja tudi Tomu in Pavli Žargaj, Anteju Tadiću, Marjanu Novaku, Franciju Kramarju in Matevžu Kirnu.
V zaključku pestre prireditve, ki sta jo z glasbenimi vložki popestrila legendarna Elda Viler in glasbena skupina Soul, jazz in jaz, sta se na odru predstavili še obe letošnji članski ekipi, vrhunec vsega dogajanja pa je bil veličasten ognjemet.
Klub, ki ima v svojih vitrinah enajst slovenskih lovorik (šest državnih naslovov in pet pokalnih), po zaslugi ženske ekipe pa tudi dva naslova v srednjeevropski ligi, si ga je tudi zaslužil.
Miha Štamcar
Fotogalerija
