Triatlonec Matic Romšak se je na svetovnem prvenstvu serije Challenge v polovičnem ironmanu, ki je potekalo na Slovaškem, uvrstil na visoko 7. mesto.
Zadnjo nedeljo je v slovaškem Šamorinu pri Bratislavi potekalo že osmo svetovno prvenstvo serije Challenge, na katerem so imeli pravico nastopiti medaljisti s 24. kvalifikacijskih tekem. Edini Slovenec »z vozovnico« za Šamorin je bil letos Kamničan Matic Romšak, ki je na prvenstvu nastopil že četrtič.
Tekma je vključevala 1.9 kilometra plavanja, 90 km kolesarjenja in 21,1 km teka. Na tekmovanju je nastopilo več kot 800 triatletov s celega sveta. V Romšakovi skupini je bilo prijavljenih 54 tekmovalcev, tekmo jih je končalo 38. Osip je bil predvsem na račun ledeno mrzle vode v kanalu Donave in žgočem soncu na teku, ki je številnim tekmovalcem povzročale težave s sončarico in dehidracijo.
Kot je povedal Romšak, so pa organizatorji izvedli res lepo in odlično organizirano tekmo, saj so na štartu v kanal Donave spuščali po pet tekmovalcev vsakih deset sekund, tako da na plavalnem odseku ni bilo gneče. Je pa normalno plavanje motila temperatura Donave, ki ni imela niti 15 stopinj. A pogoji so bili za vse enaki in zmagajo vedno najboljši.
Med moškimi je bil to Kyle Smith iz Avstralije, s fascinantnimi časi. 1900 metrov je odplaval v tempu 1.11 za 100 metrov, 90 km je odkolesaril s povprečno hitrostjo 45 km/h in 21 kilometrov odtekel pod 1.10, v tempu 3.18 za kilometer. Med ženskami je zmaga odšla v Veliko Britanijo z Indijo Lee. Matic Romšak je plaval v tempu 1.45 za 100 metrov, kolesaril s hitrostjo 36,2 km/h, mali maraton pa odtekel v 1.42,10. Čas 4.55,05 je zadoščal za 7. mesto na svetu.
O tekmi je Matic Romšak povedal: »Tekme me je bilo strah, saj sem zadnjih štirinajst dni preboleval gnojno angino in zadnji antibiotik pojedel šele dan pred tekmo. Manjkalo je malo sape, predvsem v vodi in na teku, ko je bilo res težko. Sem pa plaval v pričakovanem tempu, brez vseh težav in tudi kolesarjenje se mi je izšlo po načrtih. Proga z zgolj 160-imi višinskimi metri je zahtevala polno koncentracijo in neprestano »delo,« brez počitka. Izčrpanost se mi je poznala na teku, ki je potekal po travnikih in hipodromu, znotraj športnega kompleksa X-bionic. Na teku sem res trpel, saj je manjkalo kar nekaj zadnjih treningov. Vseeno pa so pomagale izkušnje zadnjih let in trezna glava, ko odmisliš vse bolečine v mišicah, sonce, ki tolče na glavo in v tempu zgolj premikaš roke in noge. Možgane izklopiš. Ni bilo sicer najhitreje, a tudi 7. mesto med najboljšimi svetovnimi 60-letniki ni za odmet.«
Fotografije: Matej Škorjanc
