V vesela šestdeseta je danes zakorakal Janez Teran, ljubitelj glasbe, veseljak, trgovec in gostinec izpod Kamniških planin, ki že vrsto let skrbi za veselje in krepčilo prebivalcev ter obiskovalcev zgornjega toka reke Kamniške Bistrice, za kar so se mu prijatelji, znanci in sorodniki sinoči vsaj malo oddolžili.
V Kurji vasi, samotnem zaselku, ki uradno sicer sodi pod Bistričico, je bilo včeraj znova veselo. Kako bi tudi ne bilo, ko pa se je pod Janeščevim kozolcem, ob doslednem (in obilnem) upoštevanju vseh PCT (pivo, cviček in teran) pogojev, zbrala imenitna in vesela druščina, ki je, na predvečer 60. rojstnega dne, prišla voščit svojemu prijatelju Janezu.
Ob veselih vižah Godbe Stranje, ki dvigne pokonci še takšnega zaspanca in katere najglasnejši član je prav Janez, se je v nebo pri Janeščevi domačiji, na katero ga je iz meglenih ravnic prignala ljubezen do njegove Marte, najprej dvignil mlaj, na katerem so označene vse smeri neba, vključno s točkami, ki jih Janez najraje obiskuje.
Pod starim in lično urejenim kozolcem, ki bi lahko služil tudi kot izvrstna kulisa za snemanje kake narodno zabavne glasbene oddaje, pa se je, kot se za takšno slovesnost spodobi, začel odvijati bogat kulturni program.
Janezu so najprej, ob spremljavi svoje telečje himne, najprej voščili Plemeniti telički – seveda je Janez njihov še posebej pomemben član, ki so, ob Podokničarjevem kratkem in hudomušnem povzetku Janezovega življenja, slavljencu v posest in last predali svoje tradicionalno darilo – telička, ki je, da se revež ne bi prehladil, kaj hitro dobil prostor v domačem hlevu, kjer bo zrastel v pravega bikca.
Da ne bomo vnemar trosili besed, si lahko slavnostno predajo darila pogledate v spodnjem videoposnetku, katerega ogled pa, spričo uporabe sočnega hribovskega izrazoslovja, priporočamo zgolj starejšim od petdeset let v spremstvu staršev.
S predajo telička, ki ga je Janez poimenoval kar Franci, slovesnosti še zdaleč ni bilo konec, saj so svojemu prijatelju, ki je velik veseljak in ljubitelj glasbe ter ponosen član Godbe Stranje, na poseben način voščili tudi njegovi glasbeni prijatelji. Le-ti so mu nadvse hvaležni za vse dobro, še posebej pa za vse hektolitre glasbene inspiracije, ki jim je tekom desetletij nemalo pomagala pri njihovem umetniškem ustvarjanju.
Zato so v njegovo čast zložili in posneli celo simfonijo, ki so mu jo, zapečeno na ploščku, zavrteli in izročili skupaj s častno plaketo. Omenjeni melodiji, ki je dobrosrčnega Janeza skorajda pripravila do solz, pa lahko prisluhnete tudi sami, če se vam le ljubi klikniti na spodnji videoposnetek. (Ogled je priporočljiv tudi mladini s posluhom.)
Seveda na Janeza niso pozabile niti njegove natakarice, še posebej pa ne domači, ki so mu, da bo lahko še naprej delal več kot odlične klobase, v dar izročili novo »klobasenmašino«, zaradi česar nekateri Janezovi prijatelji že komaj čakajo na njegovo 70-letnico, saj se nadejajo, da bo takrat v dar dobil tudi nov ter čim večji kotel za kuhanje žganja, ki gre Janezu prav tako dobro od rok.
Seveda se je sinočnje »Janezovo čaščenje« s čestitkami in zdravicami nadaljevalo še pozno v noč, spričo bogate in okusne pogostitve, ki so jo Janezovim častilcem pripravili domači, pa ni nihče obnemogel, čeprav zlobni vaški jeziki danes pravijo, da jih je, zavoljo včerajšnjega »čaščenja« v Kurji vasi, v naših koncih zjutraj obležalo več, kot zaradi koronavirusa.
Ampak to so le nevoščljive govorice, ki jih lahko, z obiskom Teranovega šanka pod farovškim mostom, kjer se skoraj vsakodnevno dogajajo tudi čudežne ozdravitve (danes jih utegne biti še posebej veliko), ovrže kar sam.
Skratka, sinoči bilo je prav luštno in veselo, Janezu Teranu pa ob njegovem današnjem 60. rojstnem dnevu, skupaj z vsemi njegovimi prijatelji, znanci in sorodniki, od srca želimo vse najboljše ter še veliko zdravih in veselo melodičnih let.
Janez, vse najboljše!
