V dvorani Kluba Kino dom, se je sinoči odvil pogovorni večer z naslovom »Refleksije na čas, ki ga živimo«, v katerem sta se soočila oče in sin, Kamničana Silvo in Andraž Teršek.
Pogovorno soočenje obeh medijsko prepoznavnih Kamničanov, ki vsak na svoj način, predvsem z besedno veščim podajanjem svojih pogledov, bodisi pogovorno, bodisi prek knjig, poskušata aktivno soustvarjati čas v katerem živita, je nekdanjo smodnišnično menzo napolnilo s pisano enolončnico obiskovalcev, ki so želeli izkoristiti eno izmed redkih priložnosti, da v živo prisluhnejo someščanoma, katerih delo in razmišljanja običajno lahko spremljajo le prek različnih medijev.
Silvo Teršek je upokojeni novinar in radijski moderator, predvsem pa spreten govornik ter tudi pisec knjig in likovni ustvarjalec, ki je svojo prepoznavnost, ali celo slavo, zgradil ob pomoči radijskih oddaj, ki so, kljub televizijski prevladi, ob sobotnih popoldnevih vseeno uspele ob radijske sprejemnike prikovati množice poslušalcev, zaradi česar mu je, bržčas povsem brez potrebe, danes skorajda nekoliko nerodno. Do svojega minulega dela ima Silvo namreč, v svoji značilni, nekoliko godrnjavosto-kritični maniri, precej samokritičen odnos, saj sam pravi, da so bile njegove izjemno poslušane oddaje povečini »poplava cukra«.
Pocukranost, pa bi najbrž zelo težko pripisali njegovemu sinu, ustavnemu pravniku dr. Andražu Teršku, ki s svojo, deloma podedovano, povečini pa samoniklo kritično držo predstavlja enega izmed najglasnejših, žal pa tudi osamljenih intelektualno in strokovno podkovanih družbeno-kritičnih glasov, ki neusmiljeno, predvsem pa jasno argumentirano obračunava z zatohlostjo in nečlovečnostjo sistema, ki mu, ob izdatni pomoči neumnosti in omejenosti, na vseh ravneh vlada razčlovečen oz. robotiziran birokratski stroj. S tem si, na račun lastnih trenutnih dobrobiti in interesov, sicer zagotovo ne lajša svoje življenjske in karierne poti, dobrodošlo pa razbija stereotipe o pokvarjenih pravnikih ter daje upanje, da s svojim žarom tudi med svojimi študenti razplamti iskrico kritične presoje, ki nas bo v prihodnosti (ob)varovala pred robotizacijo, ki nam jo vsiljujejo država in lobiji multinacionalk.
Zato najbrž ni nič nenavadnega, da je tudi sinočnje pogovorno soočenje med očetom in sinom izzvenelo v znamenju izmenjave številnih kritičnih, vendar tudi samokritičnih, humornih in na trenutke sarkastično ter cinično obarvanih mnenj na račun politike, medijev, države, birokracije ter nerazumljive in nekritične pasivnosti državljanov, ki jim je glavnini prikimavalo tudi prisotno občinstvo.
Sogovornika sta se v svojih mnenjih medsebojno dopolnjevala in povečini tudi strinjala, se je pa pri izmenjavi mnenj oz. pogovornem »družinskem obračunu«, jasno in dobrodošlo izrazila generacijska razlika v pristopu k obravnavi problemov.
Oče Silvo Teršek, ki pripada številčno močni, vendar umikajoči se generaciji, ki s kritično distanco sicer še spremlja čas v katerem živi, se nekoliko zagrenjeno razočaran in naveličan nepoboljšljive nedojemljivosti, ali omejenosti, večine sopotnikov tega časa, umika na svoj nergavo-cinični zapeček, kjer sicer ne goni mantre o starih dobrih časih, ampak ga, znotraj svojega ozkega osebnega kroga, še vseeno poskuša aktivno, četudi brez večjega upanja, sooblikovati.
Na drugi strani se sin Andraž, pripadnik generacije, ki počasi prevzema oblast, ne sprijazni s tradicionalnimi prašnimi pajčevinami institucij in sistema, ki zateguje nevidno zanko okrog pasov in vratov ljudi, pri čemer se ne zadovolji z ustaljeno, vendar brezplodno navado občasnega ometanja kotov, ki naj bi bila sicer znak vsesplošno cenjene pridnosti, kar je pravzaprav zgolj paravan za (podtaknjeno) družbeno sprejemljivo ubogljivost, ampak se loteva vznemirjanja in preganjanja tolstih pajkov, ki so se zaredili vseh porah družbeno-političnega sistema in so si kote, kjer se skrivajo za debelimi zavesami pajčevinastih pravil, ki so jih napisali sami, razdelili domala kot dedne fevde, ki jih, za nagrado, predajajo zgolj tistim, ki so jim omogočali udobno dolgoletno ždenje.
Prijeten in zanimiv pogovorni večer s Silvom in Andražem Terškom je hkrati služil tudi kot dobrodošel opomin, da bo potrebno že v kratkem nadoknaditi nekaj domačega, kamniškega branja in prebrati tudi nove knjige obeh sogovornikov.
Pogovorni večer »Refleksije na čas, ki ga živimo« je potekal v organizaciji Liste Dušana Papeža, ki je oba sogovornika, ki se rada ukvarjata tudi s športom, priložnostno obdaril z dresoma na katerih sta zabeleženi okrogli njuni okrogli obletnici, ki sta jih praznovala pred kratkim.
