V petek, 26. aprila 2024, se je Parku Evropa odvijala slovesnost ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ko so obeležili 83. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.
Skupine, ki so julija 1940, po porazu jugoslovanske tesne zaveznice Francije v vojni z Nemčijo, ustanovile Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so potem leto kasneje, natančneje 26. aprila 1941, ustanovile Osvobodilno fronto (OF) oziroma Protiimperalistično fronto (PIF). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
Da je praznik dan upora proti okupatorju dan, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki jih ne smemo nikoli pozabiti in nanje opozarjati, je v pozdravnem nagovoru povedala podžupanja Romana Učakar: »Spoštovani predsednik NOB Kamnik, gospod Igor Kanižar, spoštovani današnji slavnostni govornik zgodovinar in član sveta predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Zdenko Čepič, spoštovane veteranke in veterani, drage občanke in občani. Danes se zbiramo, da obeležimo dan, ki nosi v sebi globok pomen za našo skupnost. Dan upora proti okupatorju je dan, ki zaznamuje začetek organiziranega oboroženega boja slovenskega naroda proti tujemu zavojevalcu, ki nam je med drugo svetovno vojno želel vzeti vso našo zgodovino in ukrasti našo sedanjost.In je tudi dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti tistih, ki so se pred leti zoperstavili nasilju in krivicam.V tem dnevu ne gre le za spominjanje na preteklost, temveč tudi za opomin in vodilo za prihodnost. Sporočilo upora je sporočilo enotnosti, poguma in odločnosti v boju za svobodo, za pravico in za dostojanstvo vseh ljudi. Tudi general Rudolf Maister – Vojanov, mlad in neustrašen vojak, je tisti, ki je s svojimi soborci ogromno dal naši sedanjosti, torej temu, da imamo današnjo ozemeljsko celovitost. Zato naj tudi na tem mestu opomnim, da mu v letošnjem letu Kamnik kot njegovo rojstno mesto namenja posebno pozornost. Skupaj z javnimi zavodi, šolami in društvi ter združenji pripravljamo številne slovesnosti njemu v spomin. Danes, ko stojimo skupaj, se zavezujemo, da bomo varovali dediščino naših borcev in bork. Zavedamo se, da je naša odgovornost, da ta sporočila prenašamo naprej, da ostajajo v srcih in mislih naših prihodnjih generacij. Vsak dan bodimo hvaležni za to, da imamo priložnost ustvarjati v miru in da imamo priložnost živeti v lokalni skupnosti, ki je razvojna. Naj bo današnji dan priložnost za povezovanje, za spoštovanje in za iskanje skupnih poti naprej v duhu sprave, razumevanja in miru. Srečno in vse dobro vam želim, vsem padlim v narodnoosvobodilnem boju in drugih vojnah za Slovenijo pa, »Slava jim!«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar je v imenu soorganizatorjev slovesnosti dejal: »Tovarišice in tovariši, članice in člani Zveze borcev, gospe in gospodje, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, župan(podžupanja) Občine Kamnik gospod Matej Slapar( gospa Romana Učakar), občinske svetnice in svetniki, slavnostni govornik tov. dr. Zdenko Čepič, praporščaki, vsi nastopajoči, vsi, ki ste tukaj zato, da skupaj obeležimo jutrišnji praznik Dan upora proti okupatorju, s katerim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka Osvobodilne fronte, ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni, vsem lep tovariški pozdrav. Ustanovitev OF nas je s partizanskim bojem in uporom Slovenk in Slovencev z zlatimi črkami zapisala med zmagovite narode druge svetovne vojne. Dan upora proti okupatorju prikazuje naša prizadevanja za nov, boljši in pravičnejši svet. Enkrat za vselej moramo soglasno sprejeti dejstva, da tako Maistrov boj za severno mejo, upor leta 1941, osvoboditev leta 1945, kot osamosvojitev leta 1991 pripadajo nam vsem in ne le tej ali oni politični opciji. Vsakoletni dan upora proti okupatorju je priložnost, da se spomnimo česa nočemo, proti čemu se splača boriti, da smo narod, ki se zna boriti za svoje pravice, interese, da smo ponosen in samozavesten narod. V luči vojn, ki potekajo je letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru. Slovenci izkazujemo solidarnost s trpečim ukrajinskim in palestinskim narodom, slovenska politika z vsemi diplomatskimi napori podpira prizadevanja za čim prejšnje mirno rešitev teh sporov in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti zavladal mir in varnost, ki si ga vsi narodi sveta zaslužijo. Čez nekaj dni bomo praznovali 1. maj, mednarodni praznik dela, dan, ko praznujemo pridobitve delavskega razreda. Ti aprilsko-prvomajski dnevi so med seboj zgodovinsko prepleteni, od dneva upora, vse tja do 9. maja ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope. Prvega maja pa bomo obeležili tudi 20 let od vključitve Slovenije v Evropsko unijo za katero smo se Slovenci in državljani Slovenije odločili na referendumu v letu 2003 z 89 odstotki podpore. Spoštovani iskrene čestitke za jutrišnji državni praznik in hvala, ker vam je mar za našo miroljubno in svobodno Slovenijo.«
Slavnostni govornik, zgodovinar in član predsedstva sveta Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Zdenko Čepič pa je ob tej priložnosti med drugim poudaril: »Vsak korak v oblikovanju državnosti je bil v svojem obdobju, v različnih in takratnih pogojih, ki so vplivale na potek nastajanja države in na stopnjo njene samostojnosti. Kot ni bil Rim ustvarjen v enem dnevu, če ostanem le pri tej prispodobi in ne omenim svetopisemskega nastajanja sveta, je bil proces ustvarjanja slovenske državnosti, kar danes uživamo v samostojni in neodvisni državi republiki Sloveniji, dolg. Dejansko celotno “kratko 20. stoletje”, v katerem smo Slovenci ustvarili svojo državo, takšno, ki ima pogoje značilne za državo: ozemlje, prebivalstvo in lastno, suvereno oblast. Nastajanje slovenske državnosti je povezano z ljudskim reklom, da gre v tretje rado. Graditev slovenske državnosti je bila v vseh treh primerih, o katerih je govora, tistem po prvi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni in o osamosvojitvi leta 1991, ozko povezana z uporništvom. To se je resda kazalo na različne načine, odvisne pač od časa in razmer ali pogojev za izkazovanje odporništva. Pri tem je bilo odprništvo ali upor najbolj jasno izražen v času druge svetovne vojne z bojem proti okupatorju, ki je svojo osvajalno politiko naperil tudi proti slovenskemu narodu in ga želel izničiti. Želel je ozemlje, ampak tega brez slovenskega prebivalstva,« in na koncu dejal: »Žal lahko spremljamo danes več vojn, tako tisto v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu, konkretno v Gazi, ki imata obe veliko podobnosti z drugo svetovno vojno glede namena, ki ga izpovedujeta napadalca. Pa tudi glede na način, kako želi to doseči. Glede Gaze pa je mogoče – brez strahu glede obtožbe o protisemitizmu – reči, da gre tam za genocidnost po nacističnem vzoru in vzorcu z namenom doseči t. i. končno rešitev, o čemer so nacisti razmišljali in delovali glede popolnega uničenja Judov. Zgodovina se žal ponavlja. Nekdanja žrtev iz druge svetovne vojne je postala storilec zla in zločinov. Vojnih zločinov. Treba je storiti čim več, da bi se iz zgodovine in njene temne strani kaj naučili. Upanje ostaja, a realnost je v nasprotju s tem upanjem. Za konec le še: Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda!«
Za udarne ritme je poskrbela Mestna godba Kamnik pod taktirko Anite Kiralj, za petje pa Teja Bitenc. V kulturnem programu smo slišali Pesem XIV. Divizije in Bilečanko ter odlomke Kajuhovih in Kosovelovih pesnitev. Za preplet misli in besed ter recitacije je poskrbel Goran Završnik, dogodek pa so obogatile zastavonoše.
Prenova spomenika akademskega kiparja Draga Tršarja
V spomin in opomin jutrišnjega praznika je delegacija vsako leto k spomeniku položila venec. Letošnje leto pa se spomenik NOB akademskega kiparja Draga Tršarja, prenavlja. Obnova se je začela že v lanskem letu, ko je bila z odobrenimi interventnimi sredstvi Ministrstva za kulturo izvedena demontaža bronastega dela spomenika in transport v delavnico. Na to Ministrstvo je Občina lani podala vlogo za pridobitev sredstev za interventni ukrep varstva spomenika (zaradi razpok, ki so že močno ogrožale spomenik in so predstavljale nevarnost za obiskovalce parka zaradi potencialne zrušitve) in prejela sredstva v višini 47.620 evrov. Občina pa je nato na omenjeno ministrstvo oddala še prijavo na javni razpis, in sicer za sofinanciranje spomeniško-varstvenih projektov na področju ohranjanja nepremičnih spomenikov. Na razpisu je bila uspešna in tako je pridobila dodatnih 50.000 evrov za obnovitvena dela (restavratorska obnova), ki se izvajajo v letošnjem letu. Trenutno se izvajajo restavratorska dela na bronasti skulpturi, izveden je bil pregled stanja na temelju – podstavku. Okvirni terminski plan postavitev spomenika je 25. avgust, ko bo spomenik ponovno postavljen nazaj na obnovljeni podstavek v parku Evropa.
Vir in fotografije: Občina Kamnik
