V nedeljo, 22. 12. 2024 je na Kostavski planini potekala spominska slovesnost ob 82. obletnici bitke na Kostavski planini, ki jo je organiziralo Združenje za vrednote NOB Kamnik in ZB NOB krajevni odbor Tuhinj.
V mrzlem zimskem jutru se je slovesnosti udeležilo veliko pohodnikov, v želji, da počastijo spomin na vse padle in ranjene borce v tej bitki.
Zbrane je nagovoril predsednik Združenja za vrednote NOB Kamnik – Komenda, tov. Igor Kanižar, ki je v svojem pozdravnem nagovoru povedal:
»Spoštovani, dragi tovariši in tovarišice, gospe in gospodje, cenjeni zbrani. Danes smo se zbrali tukaj, pri tem spomeniku, ki je bil postavljen v čast padlim partizanom – junakom, ki so dali svoja življenja za našo svobodo, za naš slovenski jezik in našo pravico do dostojnega življenja. Še nekaj dni nazaj na njem ni bilo zvezde. Neznani vandal je zvezdo odlomil in odnesel neznano kam. Odtujitev zvezde s spomenika padlim partizanom je nesprejemljivo dejanje, ki kaže na pomanjkanje spoštovanja do zgodovinskega spomina in žrtev, ki so prispevale k osvoboditvi. Vendar je sedaj na spomeniku nova, še bolj sijoča rdeča zvezda, močan simbol neuničljivega duha in ponosa, ki ga vandalizem ne more zatreti. Takšna dejanja ne morejo izbrisati zgodovine in pomena teh pogumnih ljudi. Zvezda je mnogo več kot le simbol – je opomin in obljuba, da bomo vrednote, za katere so se borili, nosili naprej, te vrednote pa so: enotnost, solidarnost, mir in spoštovanje sočloveka. Naš odgovor na takšno skrunitev naj bo spoštovanje in ponos na narodno osvobodilni boj partizanov. Naj bo ta spomenik še naprej kraj spomina, hvaležnosti in opomina, da svoboda ni samoumevna. Njihov boj bomo branili z resnico, dostojanstvom in odgovornostjo do prihodnjih rodov. Slava vsem padlim borcem, slava njihovi zvezdi, ki bo svetila večno! Vsem vam spoštovane-ni želim vesele Božične praznike in Srečno novo leto 2025. Hvala.«
Slavnostna govornica na slovesnosti je bila tov. Alenka Jevšnik, predsednica ZB NOB Kamnik – Center in občinska svetnica občine Kamnik, ki je zbrane nagovorila z besedami:
»Tovarišice in tovariši, pozdravljeni vsi udeleženci današnje spominske slovesnosti v spomin vsem padlim, v bitki na Kostavski planini. Bitka na Kostavski planini se je odvila 24. 12. 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci napadli z več kot dvajsetkratno premočjo, je padlo 16 kamniških borcev. Velikokrat smo na tem mestu slišali, kako je potekala bitka, zato je dejstvo, da je preboj iz obroča uspel le 30 tridesetim borcem. Ubitih je bilo 16 partizanov, veliko je bilo ranjenih. Med žrtvami sta bila tudi odredni komandant Matija Blejc-Matevž, star komaj 26 let, in bataljonski komandant Franc Per-Vido.
Med ranjenimi borci v tej bitki je bil tudi partizan Janez Baloh – Tomažek, ki je 17. decembra 2024 praznoval 101 leto. V tem kontekstu mi na misel prihaja dogajanje v zadnjih letih. Ko se omalovažuje partizanski boj, ko se razvija razprava o tem, kako nepotreben in nesmiselen naj bi bil narodno osvobodili boj.
Če povzamem Mirana Hladnika v njegovi razpravi Izdajalci lahko nadaljujem z njegovimi besedami. » Ali so bile te zgodnje partizanske žrtve res odveč in nesmiselne, kot trdijo nekateri zgodovinarji. Do več žrtev je prihajalo tudi zaradi neizkušenosti odporniškega gibanja gotovo. So bile nesmiselne? Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju.
Kaj lahko rečemo o ljudeh, ki odpor svojega naroda razglasijo za nesmiselnega in odveč? To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo. Ljudje, ki prispevajo k temu, da se uniči njegova skupina ljudi, ali ljudje s katerimi so živeli v skupnosti, so povsod po svetu – izdajalci.
Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling.
Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev. Znani slovenski odpadnik je bil v 19. stoletju Dragotin Dežman, eden najsposobnejših ljudi svojega časa, predviden za Levstikovega naslednika, torej za slovenskega nacionalnega voditelja, ki pa so mu rojaki zaradi “farške potuhnjenosti” začeli presedati do te mere, da je prestopil k Nemcem, začel se je podpisovati Karel Deschmann in postal glavni slovenski nasprotnik. O drugih Dežmanih zdajle ne bi. Zdi se, da smo Slovenci do odpadnikov in do izdajalcev prizanesljivejši od drugih narodov: sodelavci okupatorja postajajo celo nacionalni junaki, kot da bi bilo izdajstvo nekaj naturnega, pravi dr. Miran Hladnik.«
Ampak vseh teh žrtev na Kostavski planini ne bi bilo, če ne bilo izdajstva. Nemci so dobili prave in natančne informacije o lokaciji partizanske enote Kamniškega bataljona, ki mu je kot komandant Kamniško-kokrškega odreda, katerega sestavni del je od junija 1942 bil tudi bataljon s svojimi tremi četami in 90-imi borci, na najvišji instanci poveljeval Matija Blejc- Matevž. Poznavajoč lokacijo in organizacijo partizanskega tabora na Kostavski planini so Nemci zlahka pripravili ustrezne sile za napad, ki so po ocenah štele med 1.300 in 1.400 mož, s čimer so si zagotovili premoč v razmerju najmanj 5:1 (neupoštevajoč njihove sile v pripravljenosti oz. v rezervi).
Zato je na tem mestu, tukaj in zdaj potrebno poudariti, da je IZDAJA zločin, zločin, ki je bil storjen proti lastnemu ljudstvu, ki se je borilo za svobodo. Dileme ni – zvestoba ljudem, ki so se odločili za odpor, in zato dali največ kar lahko. Svoje življenje.
Kot pravi dr. Miran Hladnik »Zaradi takih ljudi sploh še obstajamo kot skupnost. Brez takih upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želel živeti.«
Slava jim!«
Slovesnost, ki jo je povezoval Igor Žavbi, se je zaključila z nagovorom Darka Nikolovskega, člana Kulturno zgodovinskega društva Triglav, katerega člani so se skupaj s praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, poklonili spominu na padle borce.
S kulturnim programom so tradicionalno spominsko slovesnost obogatili Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in Goran Peršin z recitacijami Kajuhovih pesmi.
