Slovesnost ob dnevu suverenosti

Popoldan se je pri spominskem obeležju v parku pri Domu kulture Kamnik odvijala slovesnost ob prihajajočem prazniku dnevu suverenosti, kjer se je zbranim pridružil slavnostni govornik župan Marjan Šarec skupaj s podžupanoma Igorjem Žavbijem in Matejem Slaparjem, predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonkom Cvekom, predsednikom Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana – odbor Kamnik Jankom Brinovcem, predsednikom Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Emerikom Peterko in ostalimi predsedniki ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik.

 

V lanskem marcu je bila v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta novela zakona o praznikih, ki je kot praznik, dan suverenosti, določila 25. oktober. Na ta dan je leta 1991 zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Slovenije. Člani dveh veteranskih organizacij občine Kamnik, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana – odbor Kamnik, so leta 2015 v opomin in spomin na delovanje pripadnikov teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v parku pri Domu kulture Kamnik slovesno odkrili novo spominsko obeležje. In tudi letos so se pridružili prihajajočemu prazniku ter mu s slovesnostjo namenili posebno pozornost.

Zbrane je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek, ki je pripovedoval o dveh dogodkih za nastanek samostojne in suverene Slovenije, o podpisu Brionske deklaracije ter o 25. oktobru 1991: »Drugi od obeh dogodkov je zagotovo 25. oktober 1991, dan, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Obeležujemo ga kot enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije. Veterani vojne za Slovenijo in veterani policijskih veteranskih društev Sever smo ponosni, da sta bili naši organizaciji pobudnici, da je 25. oktober državni praznik – dan suverenosti. Država ni suverena, dokler je na njenem ozemlju tuja vojska. V zvezi s tem je zanimiv podatek, da je odhod vojakov JLA potekal v Kopru od 20. oktobra dalje z vkrcavanjem na ladje in se je moral končati 25. oktobra. Zadnji ladji sta bili sicer v koprskem pristanišču zasidrani še 26. septembra. Ladji sta pluli pod tujo zastavo in sta veljali za tuje ozemlje, tako da je dejstvo podatek, da je zadnji tuji vojak slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra. Lansko leto smo prvič praznovali dan suverenosti, ob tej priliki smo tudi postavili to spominsko obeležje, pred katerim praznujemo tudi letos, in upam, da bodo današnja ter prihodnje obeležitve dneva suverenosti pripomogle k poznavanju tega dela slovenske zgodovine in se bo tudi ta praznik usidral v našo zavest.«

Slavnostni govornik župan Marjan Šarec pa je ob tej priložnosti dejal: »Ko je bil izglasovan praznik suverenosti, je marsikdo rekel, še en praznik, kot, da jih ni dovolj. Ampak, kaj priča veliko število praznikov, ki jih praznujemo v Sloveniji? V Kamniku morda še kakšnega več in še bolj dostojno, kot je na primer praznik Rudolfa Maistra. Praznovanje ne priča o ničemer drugem kot o bogati zgodovini, ki jo naša država premore. Praznik suverenost je resnično praznik, ki ga ne bi bilo, če bi bila pri nas še vedno tuja vojska. Koliko je držav na svetu, ki nimajo te sreče, da bi bili gospodar na svojem ozemlju? Ko smo 25. oktobra, nekateri preko televizijskih ekranov, drugi pa tudi v živo, lahko spremljali odhod ladij jugoslovanske, ne več ljudske armade, temveč samo še osovražene okupatorice, takrat si nismo mogli misliti, da se je to res zgodilo. Največji optimisti so mislili, da bi se to morda lahko zgodilo tako, kot se je v vzhodni Nemčiji, ko so zadnje ruske enote odšle šele 1994. Mnogo kasneje, kot je odšla do takrat naša ljudska armada. To priča, da je bila takrat Slovenija sposobna, tako v vojni kot tudi za mizo, izpogajati svojo suverenost. Takrat, ko brani tvoje ozemlje tvoja vojska, takrat gre za poseben ponos. In leto 1991 bo v zgodovini Republike Slovenije za vedno zapisano z velikimi črkami. Odhod tuje vojske je nekaj največjega. Ampak potem, po letu 1991, pa do danes se dozdeva, da smo to svojo suverenost pozabili. Kdo je suveren? Suveren je tisti, ki se ne sprašuje, kaj bodo drugi mislili. Suveren je tisti, ki se ne ozira na »kvazi« gospodarja nekje drugje, ampak se odloči tako, kot je zanj dobro, kot je dobro za našo državo. Druge države znajo veliko bolj ceniti svojo suverenost. Znajo veliko bolj ščititi svoje interese. Mi pa, kot da vedno potrebujemo nekega gospodarja nekje drugje. En B smo zamenjali z drugim. Beograd smo zamenjali z Brusljem. A s to razliko, da smo bili pod Beogradom eni izmed boljših, če ne kar najboljši, tako gospodarsko kot tudi v drugih ozirih. V Bruslju pa ne vem, če smo tako povzdignjeni in cenjeni, kot nam vsak dan pripovedujejo. Sklepamo trgovinske sporazume o katerih pravzaprav nihče nič ne ve, saj so tajni. Tajni sporazumi bi morali biti že zdavnaj preteklost. Tajni sporazumi nikoli niso prinesli nič dobrega. Prinesli so samo gorje in težave. In to ni edina stvar, ki nas danes tare. Izguba suverenosti se danes kaže tudi še kje drugje. Tudi s slavnim Schengnom, ki je bil tako opevan, kako bomo vsi enotni, kako bo Evropa eno, ne bo več meja, živeli bomo v blagostanju, miru, svobodi, smo hitro pozabili, da nas lahko doleti kaj nepredvidljivega in bo potrebno ponovno braniti svojo suverenost. Evropa od nas veliko zahteva, a na nekaterih področjih da bolj malo. Če se celotna Evropska unija v enem letu ni sposobna dogovoriti o skupnem varovanju meje, potem se sprašujemo, kakšna skupnost narodov je to? Vse bolj postaja podobna Društvu narodov, ki pred 2. svetovno vojno ni znala zajeziti totalitarizma, ni znala prepoznati tistih, ki so zaničevali druge in se kmalu povzpeli na oblast. Rezultat pa so bili milijoni in milijoni mrtvih na vseh straneh. Se mi zdi, da je danes podobno. Nas sploh suverenost še zanima? Mislim, da se ne zavedamo, da jo imamo. Suverenost je tudi ekonomska. Slednja je verjetno še zdavnaj odšla. Tudi Kamnik je na podlagi preteklih dejanj izgubil mnogo ekonomske suverenosti. Ko so uničili še tisto, kar je bilo dobro. Zadnji primer je Svilanit, ko je direktorica prepustila vajeti nekomu drugemu, prodala svoj delež, ko je tkalska suverenost odšla v Turčijo, in je le vprašanje, kaj se bo s to tovarno zgodilo. To je, spoštovane gospe in gospodje, izguba suverenosti. Suveren si takrat, ko si gospodar na svojem. Ko si samo najemnik, si odvisen od drugih. Slovenija je v svoji zgodovini mnogo pretrpela, prelite je bilo mnogo krvi, mnogokrat tudi za tuje interese. Upam, da bo ta praznik, dan suverenosti, obstal. Obstal pa bo toliko časa, kolikor bo obstajala tudi suverena Slovenija. Udeleženci vojne za Slovenijo so nam priborili samostojnost in neodvisnost, v kar je takrat malokdo verjel in bilo je mnogo tistih, ki so bili zelo, zelo proti. To je potrebno priznati. A ne glede na vse. Slovenija je in bo, če bomo tudi mi znali čuvati suverenost in se ne bomo upogibali enkrat enemu, drugič drugemu. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, z upanjem na suvereno prihodnost vam iskreno čestitam ob prihajajočem prazniku.«

 

V kulturnem programu so ob prisotnosti praporščakov sodelovale članice in člani Mestne godbe Kamnik ter Goran Završnik z recitacijo in pevka Manca Berlec. Za preplet misli in besed je poskrbel Tone Ftičar. 

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik