Slovesnost v spomin na prva padla partizana

Včeraj pozno popoldan je na Perovem, pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 27. julija 1941.

V letih 1941 – 1945 je bilo kamniško območje med najpomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja je v partizane odšlo razmeroma veliko občanov. Posledično je tako občina med narodnoosvobodilnim bojem utrpela tudi dosti žrtev, in sicer padle borce in aktiviste, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih ter v »taboriščih smrti« v Nemčiji. Prvi okupatorjevi žrtvi na območju Kamnika sta bili ubiti na Perovem. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Akcija kamniške bojne skupine zaradi izdaje ni povsem uspela.

Nemci so ob vseh pomembnejših objektih postavili straže, tudi pri brvi, ki na Perovem vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zbirno mesto kamniške in dupliške bojne skupine. Kamniška bojna skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, drugi so se rešili iz klešč okupatorja. Mlakar in Miklavčič, oba skojevca in delavca Titana, sta torej prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Da bi za njima zakrili vsako sled, so ju Nemci pokopali v skriven grob za zvonikom na kamniških Žalah. Po osvoboditvi so ju prekopali in položili v urejen grob. Na kamniških Žalah je urejeno grobišče in spomenik prvima padlima borcema oborožene vstaje in nekaterim kasneje padlim borcem in aktivistom.

Proslave se je v imenu Občine Kamnik udeležil podžupan Igor Žavbi skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem ter z ostalimi predstavniki in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik.

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir je v imenu organizatorja sprva pozdravil vse zbrane in jim zahvalil za to,  ohranjajo tradicijo in pomen spomina na leto 1941. Ob prisotnosti zastavonoš je delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Igor Žavbi, ki je orisal dogodke polpretekle zgodovine in med drugim dejal: »27. julija 1941 je dan, ko se je tudi na Kamniškem začela oborožena vstaja. 25. julija je bil ustanovljen Kamniški bataljon. V Kamniku in okolici so pripravili 6 diverzantskih akcij. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste proti Kamniku, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Zaradi izdaje je bila akcija neuspešna, Kamniška bojna skupina je na tem mestu padla v nemško zasedo. Večini se je uspelo rešiti. Dominik Mlakar in Anton Miklavčič pa sta postala prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Dve mladi žrtvi, ki sta bili naslednji dan po nalogu gestapa v tajnosti pokopana na žalah pod tamkajšnjim zvonikom. Dve žrtvi, za svobodo vseh, kakor piše na spomeniku. Svoboda je prišla leta 1945, ko je Nemčija kapitulirala in je Jugoslavija, z njo pa tudi Slovenija, postala svobodna. Svoboda je prišla leta 1991, ko se je Socialistična republika Slovenija osamosvojila in postala neodvisna in samostojna Republika Slovenija. Tudi takrat se je bilo potrebno upreti. Najprej za in s slovensko besedo, nato pa žal tudi z orožjem. In tudi takrat so padale žrtve. Za svobodo vseh. V vseh vojnah, v katerih je sodeloval slovenski narod, so se borili za svobodo. Kaj pa mi? Se moramo tudi mi boriti za svobodo ali lahko le ležerno opazujemo svet okoli nas? Vsak od nas mora prispevati delček k boju za svobodo. Takoj, ko se bomo nehali boriti, bomo poraženi. Bodimo ponosni na našo zgodovino, v kateri je slovenski narod dal premnoga življenja. Bodimo ponosni na našo domovino in njene lepote.«

»Kaj je lepšega, kot večerni pogled v s soncem obsijane skale. Mnogi tujci so že ugotovili, da smo skorajda edinstveni, saj je malo držav, kjer lahko v enem dnevu vidiš toliko lepot, od morja, podzemnega sveta pa do visokogorja. V Kamniku imamo eno najlepših srednjeveških mestnih jeder v Sloveniji. Velika planina je ena najlepših planin, ki privabi številne izletnike in pohodnike. Bodimo ponosni na našo slovensko zastavo, ki ponosno vihra ob številnih uspehih naših športnikov, izobešajmo jo tudi ob državnih praznikih. Praznujmo naše slovenske praznike in ne dopustimo, da nad njimi prevladajo komercialni prazniki velikih tujih korporacij, ki nimajo nič z našo zgodovino. Bodimo ponosni na materin jezik. Če so v njem lahko pisali Prešeren, Kette, Balantič, Trubar, Cankar, Kosmač in mnogi drugi umetniki poezije in proze, lahko tudi mi z njim zapišemo svoje misli, pa četudi v le 140 znakih. Bodimo ponosni na svoje prednike, ki so opravili za nas veliko delo. Ne pozabimo, da je za slovensko besedo in za našo domačo zemljo tekla kri. Kri tistih, ki so verjeli, da je slovenski narod povsem enakovreden drugim narodom in, da je slovenski jezik prav toliko pomemben kot drugi jeziki. Izgubljena so bila premnoga življenja, požgani številni domovi in premnogim sta bila ukradena brezskrbno otroštvo in mladost, tisti najlepši in najbolj brezskrben čas življenja. Zato se moramo tudi mi boriti, brez orožja, a kljub temu za našo domovino, za naš jezik in za naše naslednike. Ne smemo dovoliti, da nas premagata apatija in ležernost. Ne smemo dovoliti, da se naše življenje preseli na splet in njegova socialna omrežja. Sprehodimo se po naši občini in se z lastnimi očmi naužijmo nje lepote. Bodimo ponosni, da smo Slovenci in ne dovolimo, da nam kdorkoli to vzame.«

 

Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost in recitator Goran Peršin.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik