Svetnik Brane Golubović – Lista Dušana Papeža, je občinski upravi, 6. oktobra 2016, ponovno podal pobudo: “Da se na območje KA-1 spremeni namembnost iz centralnih dejavnosti v dejavnosti za šport, rekreacijo in turizem, kjer se lahko na izjemni lokaciji med starim mestnim jedrom in naročjem Alp vzpostavi resnično privlačen in funkcionalen center športne in turistične ponudbe z vso potrebno infrastrukturo.”
A če želimo, da strategija tudi uspe, da se Kamnik začne močneje razvijati na področju turizma, se bo moralo odločiti kaj so naše prioritete. Vsem ne bomo mogli ustreči.
Občinski prostorski načrt (OPN), ki je bil sprejet konec leta 2015, je naše najmočnejše orodje pri načrtovanje in upravljanje s prostorom, ki mora temeljiti na jasni viziji in strategiji. Lahko bi rekli, da sta vizija in prostorsko načrtovanje podjetniška ideja in poslovni model razvoja vsake občine, s katerim se pridobivajo javna in zasebna investicijska sredstva. Je pa res, da se tovrstni procesi ne uresničijo preko noči, nasprotno, gre za dolgoročne procese v enem mandatu se jih začne, v drugem nadaljuje in šele tretji ali četrti dokonča. Gre torej za trajnostni razvoj, ko že danes mislimo na jutri, na potrebe razvoja mesta in občine ter njenih prebivalcev.
Pomembno mesto v OPN-ju imata tako mestno jedro kot območje nekdanje smodnišnice. Obe območji imata za kuliso Kamniške Alpe. Če je bilo mesto 150 let prostorsko utesnjeno ravno zaradi smodnišnice, pa je sedaj dobilo priložnost, da se razvije tudi proti severu.
Občina se je odzvala in za to 60 hektarjev veliko območje v OPN-ju predvidela prenovo, ki bi morala dopolnjevati in nadgrajevati mesto. Nekdanje smodnišnice je v OPN-ju razdeljena na območj: KA-01 (severni del smodnišnice), KA-20 (Katzenberg), KA-145 (Dom kulture) ter KA-19 in KA-21, ki sta ostali industrijski območji. Za zadnji dve območji je Občina v OPN-ju predlagala rešitev, da se lahko industrija razvija še največ 10 let, kar je po mnenju nekaterih povzročilo drobljenje in prodajo zemljišč za potrebe industrije in obrtne dejavnosti. To je slabo in postaja velika ovira za trajnostni razvoj tega območja.
Dejstvo je, da se je s sprejemom Občinskega prostorskega načrta Občina odločila, da bo dala prednost trajnostnemu razvoju. Tako 3. odstavek 54. Člena Odloka o OPN določa: »Območje smodnišnice se dolgoročno v celoti preoblikuje. Proizvodnim programom v območju se kratkoročno (za okvirno obdobje 10 let) omogoči delovanje okvirno v obstoječem obsegu, dolgoročno pa se jim omejijo razvojne možnosti oziroma se ti programi v celoti preselijo izven območja. Na območju smodnišnice se razvija območje centralnih dejavnosti ter mestnega in športno rekreacijskega parka z vzporednimi programi. Takšni programi so potrebni za razvoj mesta Kamnik kot celotnega regijskega parka. S tem bi občina Kamnik lahko prevzela tudi vodilno vlogo v upravljanju regijskega parka. Intenziteta gradnje bi se morala od južnega dela, kamor so umeščeni večji objekti, zmanjševati proti severu, kjer območje preide v odprt krajinski prostor. S takšnim prestrukturiranjem območja, bi tudi jedro mesta ponovno pridobilo na svoji identiteti, saj ne bi bilo ujeto med nepretrgano grajeno strukturo, ampak bi se ponovno izrazilo v svoji podobi ob neposredni povezavi z naravo.«
V LDP Kamnik smo že aprila in nato še junija letos na seji občinskega sveta opozorili na probleme, s katerimi se sooča to območje zaradi nekaterih napak v OPN-ju ter zaradi po našem mnenju pasivnosti odgovornih. Poleg tega smo predlagali Županu, da razmisli o pričetku postopka spremembe OPN-ja, kjer bi se območju KA-01 spremeni namenska raba zemljišč iz centralnih dejavnosti v območja zelenih površin, športa in turizem. Na ta način bi preprečili stihijski razvoj tega območja, ki ni v skladu z usmeritvami, ki smo jih zapisali v Občinski prostorski načrt.
Zato ponovno podajam pobudo, da se takoj začne vse potrebne postopke za spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta tako, da se na območje KA-1 (severni del smodnišnice) spremeni namembnost iz centralnih dejavnosti v dejavnosti za šport, rekreacijo in turizem, kjer se lahko na izjemni lokaciji med starim mestnim jedrom in naročjem Alp vzpostavi resnično privlačen in funkcionalen center športne in turistične ponudbe z vso potrebno infrastrukturo. Južni del območja (KA-20, KA-145, KA-19 in KA-21) pa naj se nameni izključno centralnim dejavnostim kot so razne storitvene dejavnosti – javne in zasebne, lahko tudi regijski gasilski center, center gorske reševalne službe (lahko tudi na severu), sedež morebitnega regijskega parka, podjetniški spodbujevalnik/inkubator, kulturne vsebine, ipd.
Zadali smo si cilj, da bomo gradili na ustvarjanju pogojev za gospodarstva in zagotavljanje novih kvalitetnih delovnih mest. Ključni gospodarska panoga občine pa je turizem, znotraj katerega sodi tudi rekreativni in športni turizem in povečanje nočitvenih kapacitet.
Odgovor v imenu občinske uprave je pripravila dr. Marija Tadeja JEŽEK, podsekretarka – vodja Oddelka za urejanje prostora:
Občinska uprava Občine Kamnik se v celoti zaveda pomembnosti razvoja območja smodnišnice za nadaljnji razvoj mesta Kamnik in celotne občine. Menimo, da gre za najpomembnejši in največji projekt urbane prenove in urbanega razvoja v naši občini in zato aktivnosti v območju skrbno spremljamo in jih aktivno usmerjamo.
OPN Kamnik za območje smodnišnice posebej opredeljuje potrebo po izdelavi posebne skupne strokovne podlage za celovit prostorski razvoj območja smodnišnice. Na pobudo občine je strokovno podlago, na podlagi naročila največjega lastnika v območju, družbe Iskra Mehanizmi, izdelalo podjetje Locus. Strokovna podlaga je bila predstavljena ključnim deležnikom: občinskim svetnikom, občinski upravi in lastnikom zemljišč v območju smodnišnice na predstavitvi 9. 11. 2016. Ključni deležniki so bili pozvani, da podajo pripombe na gradivo, ki bi lahko vplivale na strokovne podlage in nadaljnje odločitve o razvoju območja. Po proučitvi pripomb bomo strokovno podlago predstavili Občinskemu svetu, predvidoma v začetku leta 2017.
Vaš predlog po spremembi namenske rabe prostora v OPN Kamnik mora slediti strokovnim izhodiščem in podlagam ter viziji razvoja območja smodnišnice v prihodnosti. V splošnem sicer ocenjujemo, da je namenska raba za centralne dejavnosti v veljavnem OPN ustrezno določena, saj omogoča največji nabor rab in dejavnosti za potrebe razvoja mesta. Hkrati pa se strinjamo, da bi po obravnavi strokovnih podlag lahko tudi natančneje definirali razvojna območja in podrobnejše namenske rabe prostora v posameznih delih območja smodnišnice ter faznost razvoja. Vendar pa morajo takšne odločitve izhajati iz potreb in usmeritev za razvoj območja, ki morajo temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah. Podrobnejšo namensko rabo prostora je mogoče uskladiti tudi s posamičnimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) in samo zaradi določitve podrobnejše namenske rabe prostora ni potrebna sprememba OPN Kamnik.
Predlagamo torej, da se občinski svet najprej v celoti seznani s strokovnimi podlagami in da se na tej podlagi skupno odločimo o nadaljnjih aktivnostih za razvoj območja smodnišnice.
