Potepuška Ana Desetnica je tudi letos obiskala Kamnik, s seboj pa je pripeljala zabavno različico Lepe Vide, gumijasto Argentinko in zamudniško kresovanje s piromansko Sodrgo v smodnišnici.
Praznično mrtvilo soparnega sobotnega popoldneva na kamniškem Glavnem trgu je dobrodošlo popestrila Ana Desetnica, zabaven vseslovenski festival pouličnega gledališča, ki že vrsto let zapored, vsaj za kak dan, obišče tudi Kamnik.
Medtem, ko se je kamniška gosposka, v počastitev državnega praznika, ki ga je proslavljala v hladu samostanskega vrta, povečini še likala uniforme, kravate in frizure, se je staro in mlado že zabavalo na nič kaj hladnem Glavnem trgu, kjer so se lahko najpogumnejši med njimi udejstvovali v zabavni uprizoritvi Lepe Vide.
Le-to bi morala sicer odigrati ki bi jo morala sicer upodobiti Presečnikova Meta, ki pa se je najbrž zadržala pri grabljenju sena nekje strmih senožetih, če ji, od vsega lepega, ni znova ponagajala srčna aritmija.
Zato so morali predstavo, ob režiserski pomoči iznajdljivega biljeterja, ki najbrž ni hotel (ali mogel) vračati denarja od vstopnic brezplačne predstave, odigrati kar trški abonenti, ki so se, na ljubo resnici in v veselje publike, prav dobro odrezali, tako da je bila Lepa Vida ob koncu še lepša. Predvsem zato, ker ni bila nič več objokana, ampak do ušes nasmejana.
Komajda je Lepa Vida k ustnicam lahko nagnila zasluženo zlato čašo, že je na oni strani osrednjega kamniškega trga, ki se je spremenil v priložnostno cirkuško areno, vzklike osuplosti in navdušenja jela sprožati cirkuško prožna in strašansko raztegljiva artistka iz daljne Argentine.
Sicer je bila pri svojih akrobacijah tako spretno nerodna, da se je uspela zavozljati v teniški lopar, ob njenih gumijastih vragolijah pa je vse, ki se ne zmorejo niti pošteno počohati po hrbtu ali brez vzdihovanja zavezati čevljev, kar nekoliko stisnilo pri srcu, ali pa še kje drugje.
Ob ogledu piromanske predstave Sodrga, ki se je pod noč odvila v ustvarjalni soseski nekdanje smodnišnice, pa bi pri srcu bržkone stisnilo tudi kakega kamniškega upokojenca, ki si je svojo penzijo prislužil znotraj smodnišničnih zidov, kjer je bila bogokletna že pomisel na iskro, kaj šele na ogenj in ognjeno predstavo.
Isker in ognja je bilo namreč na pretek, vendar ne le tistih, ki so jih zakurili in ustvarili nastopajoči, ampak tudi tistih, ki so se ob atraktivni ognjeni predstavi prižgale v očeh mlajšega občinstva, medtem ko s starejši, spričo nedavnih podražitev, uživali predvsem v dragoceno omamnih aromah hlapov naftnih derivatov.
Skratka, Ana Desetnica je tudi letos poživila zgodnje poletni kamniški utrip, zato je več kot dobrodošla tudi prihodnje leto.
