Odločitev Občine Kamnik, da občanom podari sol za posipanje cest, je sprejemljiva in dobrodošla zgolj na prvi pogled, saj ob podrobnejšem, predvsem pa okoljevarstveno naravnanem razmisleku, bolj spominja na danajsko darilo. Strokovnjaki in naravovarstveniki namreč že vrsto let opozarjajo, da pretirano, predvsem pa nekontrolirano soljenje cest in pločnikov, močno obremenjuje okolje, zaradi česar so soljenje cest v precej državah opustili že pred leti.
V Skandinaviji, Švici, marsikje pa tudi v Nemčiji in Avstriji, ulic že vrsto let ne plužijo in posipajo s soljo, ampak steptan sneg posujejo zgolj s peskom. Sol, ki se uporablja za posipanje cest, najpogosteje gre za natrijev, kalijev ali magnezijev klorid, sicer res topi led in sneg, vendar ima obenem tudi celo kopico slabih in škodljivih lastnosti.
Rjavenje avtomobilov je, razen za njihove lastnike, pri tem še najmanjši problem. Sol na cestah in pločnikih namreč pospešuje propadanje tlakov, dolgoročno pa zastruplja podtalnico in zemljo ob cestah.
Zastrupljenost soljenih obcestnih zemljišč je običajno najhitreje moč opaziti na drevesih in grmovnicah, saj sol povzroča klorozo oz. listov, njihovo sušenje ter celo razvoj in odmiranje poganjkov. Drevesa in grmovnice so na soljenje sicer različno občutljivi, najhitreje pa sol običajno prizadene iglavce, še posebej, če so izpostavljeni tudi pršu slane vode s cest. Ima pa sol tudi vrsto drugih škodljivih vplivov na rastlinje.
Pa ne samo na rastlinje, ampak tudi živali, česar se zagotovo dobro zavedajo lastniki psov, ki morajo svoje štirinožne prijatelje sprehajati tudi na (pre)soljenih cestah in pločnikih, kar psom nemalokrat povzroči poškodbe blazinic na tačkah. Soljenje cest pa pripomore tudi k večji prisotnosti divjadi na in ob soljenih cestah. To se pozimi nemalokrat lahko opazi kar v središču Kamnika, ko se ob jutrih, neposredno ob križišču pri železnem oz. Maistrovem mostu na obvoznici, dostikrat pasejo gamsi, ki jim gre slana obcestna trava prav v slast.
Soljenje cest ima obenem škodljiv vpliv tudi na pitno vodo, kar so z raziskavo dognali znanstveniki iz Kanade, ki so dokazali, da se kar 55 % vse soli izpere v podtalnico, s soljo pa so seveda močno obremenjene tudi površinske vode.
Že res, da soljenje cest in pločnikov v neki meri izboljša k (kratkoročni) varnosti občanov in prometa, ampak razvajenost s tem, da morajo biti pločniki in ceste tudi pozimi domala takšni kot v toplejših mesecih, s seboj prinaša dolgoročne škodljive učinke, obenem pa je zimska služba ena izmed večjih postavk občinskega proračuna.
Glede na številne negativne učinke, ki jih s seboj prinaša soljenje cest, bi od Občine Kamnik lahko upravičeno pričakovali, da bodo pristojni na občini, če jim je seveda vsaj malo mar okolja, delovali predvsem preventivno, porabo soli na občinskih cestah in pločnikih pa poskušali zmanjševati in postopoma morda celo ukiniti, oziroma, omejiti zgolj na mesta, kjer je to nujno potrebno, ne pa, da njeno (nenadzorovano) porabo celo povečujejo z, četudi dobronamerno, delitvijo soli.
Saj ne, da občanom podarjena sol ne bo prišla prav, marsikdo izmed njih jo bo zagotovo smotrno in koristno uporabil, vseeno pa najbrž ne bi bilo napak, če bi občani in občanke, skupaj z vrečkami podarjene soli, morda prejeli tudi letake, s pomočjo katerih bi se seznanili s škodljivimi učinki pretiranega soljenja površin, kajti v nasprotnem primeru je tovrstno razdeljevanje soli lahko tudi neslana šala z dologročnimi posledicami.
