V soboto, 25. julija 2020, je pozno popoldan pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 27. julija 1941. Proslave se je v imenu Občine Kamnik udeležil podžupan Aleksander Uršič skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom ter z ostalimi predstavniki in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik.
V letih 1941 – 1945 je bilo kamniško območje med najpomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja je v partizane odšlo razmeroma veliko občanov. Posledično je tako občina med narodnoosvobodilnim bojem utrpela tudi dosti žrtev, in sicer padle borce in aktiviste, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih ter v »taboriščih smrti« v Nemčiji. Prvi okupatorjevi žrtvi na območju Kamnika sta bili ubiti na Perovem. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Akcija kamniške bojne skupine zaradi izdaje ni povsem uspela.
Nemci so ob vseh pomembnejših objektih postavili straže, tudi pri brvi, ki na Perovem vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zbirno mesto kamniške in dupliške bojne skupine. Kamniška bojna skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, drugi so se rešili iz klešč okupatorja. Mlakar in Miklavčič, oba skojevca in delavca Titana, sta torej prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Da bi za njima zakrili vsako sled, so ju Nemci pokopali v skriven grob za zvonikom na kamniških Žalah. Po osvoboditvi so ju prekopali in položili v urejen grob. Na kamniških Žalah je urejeno grobišče in spomenik prvima padlima borcema oborožene vstaje in nekaterim kasneje padlim borcem in aktivistom.
V imenu organizatorjev je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik, ki se je zahvalil vsem sodelujočim in tudi vsem prisotnim, ki se slovesnosti vestno udeležujejo vsako leto.
Slavnostni govornik, podžupan Aleksander Uršič pa je v nagovoru dejal: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovani praporščaki, spoštovane gospe in gospodje, danes smo se na tej tradicionalni slovesnosti, pri Titanovi brvi na Perovem zbrali, da obudimo spomine na dogodke pred 79 leti. Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela 6. aprila 1941, s prihodom nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za naše ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Med prvimi v Sloveniji so se klicu v obrambo domovine odzvali tudi na širšem območju Kamnika in že v prvih dneh vojne začeli organizirati ljudi in partizanske enote za boj proti nemškemu okupatorju. Vojno-revolucionarni komite za kamniško okrožje je 25. julija 1941 iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanovil Kamniški bataljon. V Kamniku in okolici so pripravili šest diverzantskih akcij. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste proti Kamniku, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Zaradi izdaje je bila akcija neuspešna, Kamniška bojna skupina je na tem mestu padla v nemško zasedo. Dominik Mlakar in Anton Miklavčič sta postala prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. S svojimi življenji sta 27. julij 1941 neizbrisno zapisala v zgodovino, kot dan, ko se je na kamniškem začela oborožena vstaja. Oborožena vstaja proti okupatorjem katerih namen je bil potujčevanje in zasedba našega, slovenskega ozemlja. Slovensko ozemlje je skupaj s slovenskim jezikom v vsej naši zgodovini trden temelj, da smo obstali kot narod.
Zgodovina nas uči, da se je slovenski narod znal upreti, ko je šlo za njegovo svobodo. Zato danes živimo v svoji državi, govorimo svoj jezik in moramo biti ponosni na svojo zgodovino. To vse ni samoumevno zato ne smemo biti tiho, ko opazimo težnje, da potujčijo še tisto malo, kar je ostalo slovenskega. Leta 1991, ko smo stopili na samostojno pot, so nam obljubljali drugo Švico, danes vemo, da niso imeli v mislih blaginje naroda, ampak švicarske transakcijske račune. Danes, ko si nekateri želijo drugo madžarsko se mora slišati naš glasen ne. Verjamem, da tisti, ki se vidijo samo skozi informativne oddaje, menijo, da ne potrebujemo javne radiotelevizije. Tisti, ki poznamo tudi oddaje kot so Male sive celice, Ljudje in zemlja in še bi lahko našteval pa ne moremo razumeti, kako lahko nekdo, ki je plačan iz davkoplačevalskega denarja poziva k ne plačevanju RTV prispevka. Ali to pomeni, da bomo javno zdravstvo in pokojninski sistem urejali tako, da bomo ukinili prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Letošnje leto nam je prineslo neko novo realnost, pokazalo je, brez česa vse se v življenju da in ne da živeti. Pokazalo je kako odvisni smo od nekaterih poklicev in delovne sile, ki le-te izvaja. Nakazalo je, da je solidarnost tista, ki lahko omeji moč kapitala. Spoštovane, spoštovani, vsak posameznik se odloči sam zase. Lahko gleda samo nase in lastne koristi, lahko pa gleda širše in vidi tudi življenje okrog sebe. Verjamem, da bodo izkušnje letošnjega leta pripomogle k temu, da nas bo vedno več tistih, ki zmoremo gledati širše.«
Za recitacijo je poskrbela Anja Kralj Železnik, za preplet misli in besed Goran Peršin. Z zvoki harmonike je ob pristnosti zastavonoš dogodek obogatil Franc Uršič.
Besedilo in fotografije: Občina Kamnik
