Pri spominskem obeležju na Gradišču v Tuhinju se je včeraj popoldne odvila spominska slovesnost s katero so prisotni počastili spomin na 75-obletnico požiga vasi, ki so jo, 8. julija 1942, žal tudi ob pomoči domačih izdajalcev, požgali nemški okupatorji, ki so ob tem zverinsko umorili 8 oz. 12 vaščanov, ki so jih zgnali v Vačilarjev skedenj, jih postrelili v noge, nato pa žive zažgali, ženske in otroke pa odpeljali v taborišča in izgnanstvo.
Kljub v oddaljenem času bledečim spominom ter tudi vse glasnejšim poskusom potvarjanja zgodovine, spomin na dogodke iz preteklosti še živi, saj se je ob spominskem obeležju na Gradišču v Tuhinju včeraj zbrala kar precejšnja množica obiskovalcev, ki so prisostvovali spominski slovesnosti s katero se je počastil spomin na tragične dogodke in žrtve izpred 75-ih let.
Po uvodnem nagovoru in pozdravu Nine Modrijan, podpredsednice KS Šmartno, ki 8. julij obeležuje kot krajevni praznik, so podžupan občine Kamnik Igor Žavbi ter predstavnika Združenja borcev za vrednote NOB občine Kamnik in Tuhinj Dušan Božičnik ter Jože Hribar k spominskemu obeležju položili venec.
Spomin na dogodke v času druge svetovne vojne, ki je tudi v Tuhinjski dolini terjala velik krvav davek, pa je v svojem nagovoru obudil slavnostni govornik, podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi, ki je dejal:
»Spoštovane krajanke in krajani, Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju si je v preteklosti izbrala 8. julij za svoj krajevni praznik. V spomin na hudo trpljenje, ki so ga doživeli prebivalci Gradišča na ta dan leta 1942. Spomladi 1942, leto dni po okupaciji, je ponovno ustanovljeni kamniški bataljon močno okrepil svoje akcije proti tujemu agresorju. Partizanom so bili v veliko pomoč zavedni ljudje, ki so jih sprejeli medse. Pri njih so dobili dobili zavetje in hrano, ranjenci pa so si z njihovo pomočjo lahko vsaj malo opomogli preden so se vrnili v boj. Partizani so svojo podporo našli tudi v odmaknjenih vaseh Krajevne skupnosti Šmartno. Nemci so 19. marca zjutraj obkolili sosednjo vas Kostanj, vendar so presenečeni ugotovili, da v njej ni več partizanov, ki so se še pravočasno umaknili v zavetje Kostavske planine. Kljub temu je bila vas izseljena. Kamniški bataljon je v juniju izvedel več uspešnih akcij, ki pa Nemcem niso bili povšeči, zato so ostro nastopili proti njim. 10. maja so z veliko premočjo obkolili in napadli 27 partizanov, ki so se zadrževali na Osnovčku. Od tam so se partizani prebili le z eno žrtvijo, kar pa je sovražnika še bolj spodžgalo. Po uspešnih partizanskih napadih na orožniški postaji v Stranjah in na Črnivcu v začetku junija so Nemci pritisnili z vso svojo močjo, tudi na civilno prebivalstvo. Kostavska planina in z njo Gradišče sta vse od začetkov NOB nudila zavetje partizanom. Medtem, ko so se partizani zadrževali v varnem zavetju kostavskih gozdov, so nemške enote 8. julija 1942 ob tretji uri zjutraj vas obkolile. Ženske in otroke so pozvali naj se pripravijo na selitev, moške so pripeljali pred Koritnikovo hišo, ki je stala na tem mestu. Prav na tem mestu je 8. julija 1942 potekala sodba, v kateri so nemški vojaki na smrt obsodili 8 moških iz vasi Gradišče, najmlajši izmed njih je imel komaj 16 let. Kazen, ki jih je doletela, je ena najbolj krutih kar si jih lahko človek zamisli. Pognali so jih v Vačilarjev skedenj, jih postrelili v noge nato pa skedenj, skupaj z njimi, zažgali. Isti dan so pri Homarju ustrelili še štiri moške. Medtem, ko se je kolona izgnancev pomikala proti Šmartnem, so Nemci vas požgali. Živih prič je vedno manj, ostali pa bodo spomeniki in spomini zapisani v knjigah in člankih. Na današnji dan, pred 55. leti, je bil na tem mestu postavljen spomenik. V spomin vsem žrtvam, ki jih je dalo Gradišče in v opomin vsem nam, ki hodimo mimo njega. Žal pa to ni edino obeležje v naši krajevni skupnosti. Več kot 10 jih je postavljenih na krajih, kjer so ugašala človeška življenja. Druga svetovna vojna je v Gradišču vzela 23 življenj, v ostalih vaseh Krajevne skupnosti Šmartno pa še 60. Visok davek, ki so ga morali plačati naši kraji. A vse zaradi ljubezni do domače zemlje in materinega jezika.«
Podžupan Igor Žavbi, pa se v svojem nagovoru ni spomnil zgolj dogodkov iz preteklosti, ampak se je dotaknil tudi sedanjosti in v nagovoru dodal: »Res pa je, da v KS Šmartno vidimo tudi veliko drugega, novega lepšega, za kar si prizadeva tudi zdajšnji svet KS. Veliko je infrastrukture, ki je bila zgrajena še v prejšnjih časih, s samoprispevkom. Asfaltirane so bile skorajda vse ceste, zgrajene avtobusne postaje, javna razsvetljava, športno igrišče in še bi lahko našteval. Za infrastrukturo, ki se danes zdi samoumevna, se je bilo pred več kot 30. leti potrebno močno potruditi. Krajevne skupnosti so izgubile svojo moč in avtonomnost tudi z izgubo samoprispevka. A vendarle niso izgubile svojega namena. Še vedno so vez med krajani in Občino. Tudi sveti krajevnih skupnosti lahko mnogo pripomorejo k boljšemu življenju krajanov. V Krajevni skupnosti Šmartno smo s skupnimi močmi v zadnjih letih uredili ekološke otoke, uredili cesto skozi vas Šmartno, prestavili cesto v Ravnah, sanirali 5 mostov, za katere so študije pokazale, da so med najslabšimi v občini in s številnimi drugimi manjšimi vložki poskrbeli, da je življenje krajank in krajanov prijaznejše. S pomočjo kohezijskih sredstev se gradi javna komunalna infrastruktura, ki jo zapoveduje zakon. Trenutno za to pristojne službe v občinski upravi preverjajo ponudbe za izvedbo sekundarnih vodov za odpadne vode, ki se bodo najverjetneje začeli graditi v jeseni.”
»Hiter pregled nam pokaže, da je bilo veliko dela že opravljenega, pogled v prihodnost pa nam pokaže še ogromno dela, ki ga bo potrebno opraviti. Številni kilometri cest, ki jih je načel zob časa, obnova kulturnega doma in pločniki ob regionalni cesti, ki bi izboljšali varnost najšibkejših udeležencev v prometu so le največje želje, ki jih imamo krajanke in krajani Krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju. Verjamem, da bomo s sodelovanjem, kakršen je med KS in Občino Kamnik, naredili dobro osnovo, da bomo te želje lahko nekoč tudi uresničili. Da znamo krajanke in krajani KS Šmartno stopiti skupaj, smo dokazali že večkrat. Zagotovo pride tako kot povsod tudi do nestrinjanja, a važno je, da se pogovorimo in gremo skupaj do začrtanega cilja. Spoštovane in spoštovani, današnji dan je namenjen spominu na žrtve iz vasi Gradišče na žrtve iz naše krajevne skupnosti. Namenjen je spominu na vse, ki so dali svoje življenje v veri za boljšo prihodnost. Naj bo njim v spomin, nam pa v opomin. V opomin, da je človek enak človeku in, da ni nihče manjvreden. Pred 72. leti je bil sovražnik premagan in po vrnitvi iz taborišč je Gradišče na novo zaživelo. Veliko trdega dela in odrekanja ter časa je bilo potrebnega, da se je življenje vrnilo v ustaljene tirnice in na grozote 2. svetovne vojne nas opominja le še spomenik. Trdo delo in dobra volja sta potrebna tudi za naprej. Bodimo ponosni na vse, ki so dali življenje za to, da danes lahko govorimo v našem, slovenskem jeziku. Spoštovane krajanke in krajani, iskrene čestitke ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno.«
Spomin na žrtve in požig vasi Gradišče so s svojo prisotnostjo, nastopi in kulturnim programom počastili zastavonoše borčevskih in veteranskih organizacij, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, harmonikar Nejc Pirš ter recitatorja Franc Modrijan in Miro Potočnik, prireditev pa je povezovala Nina Modrijan.
