Danes se je na gradu Zaprice odvila predstavitev knjige z naslovom Spomini na Otona, spomine v knjigi pa je pisala njegova žena Ani Župančič.
Spomine je kasneje uredila Otonova vnukinja Alenka Župančič in jih izdala v knjigi. Alenka je s svojim pripovedovanjem zbrane vpletla v življenje njenega deda in razkrila najbolj intimne kotičke njegovega življenja. Obiskovalce je presenetila tudi z dejstvom da niti lokacija niti datum nista naključna.
Enajstega junija letos je namreč minilo sedemdeset let od smrti Župančiča, pesnika, dramatika, prevajalca in esejista. Taisti pesnik pa je včasih precej rad zahajal v naše kraje. Skupaj z družino in prijatelji so počitnice preživljali na gradu Zaprice, večkrat pa so jo mahnili peš vse do Kamniške Bistrice. V knjigi njegova žena pripoveduje tudi, da je imel med Kamničani veliko prijateljev in če je kdo od domačih bival na Zapricah ko njega ni bilo zraven, mu je dal spisek imen in priimkov koga vse naj pozdravi.
Oton naj bi napisal nekaj prav uspešnih pesmi prav v Kamniku v Vinski trti pri Vivodovih na današnji Parmovi v središču mesta; tu naj bi nastalo tudi delo Veronika Deseniška. Nekaj verzov je posvetil tudi prijateljem iz Kamnika, denimo Ivanki Albreht in Faniki Kratnar, še najbolj znan pa je verz, ki ga je posvetil kamniškim gasilcem: »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč!«.
Večer je minil v prijetnem in domačem vzdušju, poslušalci pa so izvedeli marsikatero novo podrobnost iz življenja našega pesnika.
