Spominska slovesnost na Kostavski planini

Zveza slovenskih častnikov območno združenje Kamnik – Komenda in Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik ter Tuhinj so danes organizirali že 59. slovesnost na Kostavski planini v počastitev spomina žrtvam te bitke. Dogodka se je dopoldan udeležil tudi župan Marjan Šarec, slavnostni govornik pa je bil podžupan Igor Žavbi.

Borba na Kostavski planini se je zgodila 24. 12. 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci napadli z več kot dvajsetkratno premočjo, je padlo 16 kamniških borcev.

Po zvokih Zdravljice, v izvedbi članov veteranske sekcije Mengeške godbe, in s prisotnostjo praporščakov, so župan Marjan Šarec, predsednik Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda Marjan Schnabl in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir k spomeniku položili vencev in se tako s spoštovanjem poklonili padlim na tem območju.

Zbrane je nato nagovoril župan Marjan Šarec: »Tudi letos nas je Kostavska planina povabila v svoje nedrje, da ji izrazimo spoštovanje na dogodke, ki so se tukaj zgodili v 2. svetovni vojni. Tukaj smo zato, da ji povemo, da naša misel še ni umrla. Da naša misel živi naprej oziroma živi čedalje bolj. Ponovno se podvajajo proslave. Tako, kot vsako leto. Še tega se ne moremo dogovoriti, kako bomo praznovali ustanovitev slovenske vojske in, kako bi potem lahko zbežali iz krize. Partizani niso govorili štiri leta, da vidijo luč na koncu predora. Ne! Oni so se borili do konca in niso dejali, da je bitka že dobljena, ker je bitka še trajala. Oni so vztrajali toliko časa, da je bila slovenska domovina resnično osvobojena vseh tujih okupatorjev. Leta 1991 smo morali znova ponoviti lekcijo zgodovine in se postaviti na lastne noge. Ustanoviti smo morali državo in v njej živeti. Danes se zdi, da je v njej še težje živeti, kot pa se je bilo zanjo boriti. Ampak zmogli bomo, da bomo držali skupaj in nikoli pozabili vrednost narodnoosvobodilnega boja, ki nam je dal to, kar danes lahko častimo in  obeležujemo. Naj bo ta sončen dan spodbuda za naprej in za to, da ne bomo obupali. Ob tej priložnosti vam želim lepo praznovanje dneva samostojnosti in  enotnosti. Naj mine tako, kot nosi ime. Naj mine v duhu enotnosti. Lepo doživete božične praznike v duhu miru in preživite jih v družinskem krogu. V novem letu pa naj se vam uresniči čim več tistega, kar ste si zadali za svoj cilj. Predvsem pa vrzimo čez ramo vso jamranje, ki ga je danes vse preveč. V leto 2015 pojdimo svobodnih misli in s trdno zavezo, da bomo izšli iz finančne in gospodarske krize.«

Slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi pa se je v nagovoru spomnil poguma borcev in njihovega tovarištva: »Že 59 let se zbiramo tukaj na Kostavski planini, da počastimo junaško smrt partizanov,  ki so padli v  prvi večji bitki na Tuhinjskem. V mrzlem božičnem večeru, leta 1942, je padel skoraj ves vodilni kader Kamniškega bataljona. Kostavska planina je bila obkoljena z več  tisoč nemških vojakov. A srčnost,  tovarištvo in ljubezen do domovine, so premagali še tako težkega nasprotnika. Dve leti in pol kasneje je narodnoosvobodilni  boj slavil svojo zmago. Kljub vsem žrtvam so partizani in partizanke ponosno vkorakali v osvobojeno Ljubljano in tako oznanili zmago nad fašizmom. Borci NOB-ja so za dobrobit ljudstva izpostavljali svoja življenja, mnogi med njimi so jih tudi izgubili. 16 tukaj, na tem mestu. Veliko, a hkrati malo, saj vemo, da je bil boj neenak. Kljub žrtvam, pa so partizani s svojim prebojem iz peklenskega obroča, sovražniku dali vedeti, da je narod, ki se bori za svojo svobodo, neuničljiv. Kljub številnim žrtvam, se partizani niso vdali. Naprej k zmagi jih je gnala želja po boljšem življenju. Zavedali so se, da jim bo uspelo če bodo delovali združeno in enotno. Pokonci jih je držala pesem, dobra volja in tovarištvo. Zaradi tovarištva so borci vedeli, da ne bodo nikdar sami. Vedeli so, da imajo ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupajo in se nanj zanesejo.Tovariša. Danes so drugi časi. Kapitalizem in globalizacija sta  uničila tovarištvo. Vsak se žene za svoje cilje, za lepše in bogatejše življenje so ljudje pripravljeni plezati preko trupel. Pa je življenje res lepše, če imaš polno denarnico in si brez prijateljev? V teh časih se vedno bolj kaže razlika med revnimi in bogatimi, tistih vmes pa je vedno manj. Koliko je ljudi na socialnem robu in koliko takih, ki nimajo kaj dati v lonec. Ali mora v teh modernih časih res obstajati toliko dobrodelnih organizacij, ki jim »strank« zlepa ne zmanjka? Žal smo v zadnjem času priča umiranju še zadnjih kamniških tovarn. Svoja vrata je že zaprl Stol, veliko se govori o odpuščanju in selitvi proizvodnje v Svilanitu. Vedno večje presežke delavcev imajo v Livarni. Proizvodnja se, po besedah direktorjev,  v Sloveniji ne splača. Delovna sila je predraga. Davki so previsoki. Kaj pa država? Namesto, da bi proizvodnjo obdržala doma, si vlada izmišlja vedno nove davke. Vedno več obveznosti prelaga tudi na občine, s čimer se izdatki občin še povečujejo. Zaradi varčevalnih ukrepov bodo občine prejele manj sredstev kot prej. Zaradi vladne neagilnosti, ko ni uspela počrpati kohezijskih sredstev in jih razdeliti med pripravljene projekte, ima Občina Kamnik še eno tegobo več. Poleg izgradnje kanalizacije, čaka Občino Kamnik kar nekaj projektov, ki bi morda že morali biti narejeni. Čakajo nas razrite ceste, premajhna šola Frana Albrehta, premajhna športna dvorana in ne nazadnje tudi bazen. Vse to so želje, ki so v teh težkih časih težko uresničljive, a verjamemo, da bomo zmogli. Zato, ker si to želimo. Zato, ker želimo sebi in občanom Kamnika boljše življenje. Letos mineva 100 let od začetka prve svetovne vojne, drugo leto 70 let od konca 2. svetovne vojne in 24 let od vojne za Slovenijo. Žal je morala tako mala država ,kot je Slovenija,  v enem stoletju skozi tri vojne. Trikrat so padale žrtve in trikrat se je pela zmagovalna pesem. Tovariši in tovarišice, Slovenci se ne damo, tudi finančna kriza je neke vrste vojna. Vsakodnevno se borimo, da bi jo premagali in verjamem, da nam bo uspelo. Dobili bomo še en boj. V življenje bomo šli še bolj pokončni in ponosni. To, da se že skorajda 60 let zbiramo na tem mestu, pomeni, da nam je mar. Da nam je mar za našo zgodovino in naše prednike.  Vsi tisti, ki se zavedamo, kaj so nam zapustili predniki, za kaj so se borili, vsi tisti, bomo njihov boj nadaljevali. Z združenimi močmi nam bo uspelo. Spoštovani, želim vam vesele božične praznike, čestitam vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želim vse dobro v letu 2015.«

Kako svečano prireditev naredijo zvoki glasbe, so nam pokazali člani veteranske sekcije Mengeške godbe, z recetacijo sta navdušili mladi Mina in Mirta Brajer, manjkali pa niso niti stalni spremljevalci slovesnosti na Kostavski planini Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav. Za vezno besedo je poskrbela Maja Korošec.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik