Srebrni Jan Klobučar že na prvem treningu

Odbojkarji Calcit Volleyja so od srede naprej v polni zasedbi. Ekipi se je pridružil še Jan Klobučar, ki se je z evropskega prvenstva v Katovicah vrnil s srebrno kolajno okoli vratu. Že v soboto bo s Kamničani v Kanalu igral pripravljalno tekmo proti Salonitu, kajti državno prvenstvo je praktično že pred vrati.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu, ki se je končalo v soboto, spet navduševalo s svojimi predstavami, med dvanajsterico veličastnih pa je bil tudi Jan Klobučar. Osemindvajsetletni Šoštanjčan, ki je v lanski sezoni po vrnitvi iz tujine zaigral za Calcit Volley, je sodeloval tudi pri prvi in drugi srebrni kolajni slovenskih odbojkarjev na evropskih prvenstvih. Tokrat so bili slovenski odbojkarji najbližje zlati kolajni, v tekmi, v kateri so resnično odločale malenkosti, v katerih so bili na koncu boljši Italijani.

»Glede na to, da je bil to naš tretji finale, je nekaj grenkega priokusa še vedno čutiti, vendar bomo tudi to preboleli. Dejstvo je, da smo si vsi želeli iti do konca, ampak kot kaže, bomo do tega cilja resnično prišli postopoma. Vsaka od teh treh kolajn je zgodba zase. Pred šestimi leti smo presenetili vse in je bila uvrstitev v finale za marsikoga veliko presenečenje, je bilo predlansko srebro tudi na krilih evforije, ki je zajela Slovenijo. Tokrat je bilo spet drugače, ampak v prvem finalu proti Franciji nismo osvojili niza, predlani smo proti Srbiji osvojili enega, letos proti Italiji dva in če bo šlo tako naprej, bomo na naslednjem evropskem prvenstvu končno prišli do treh,« je nekoliko v šali dejal Klobučar, s katerim smo se pogovarjali v sredo pred večernim treningom v Kamniku.

Začetek evropskega prvenstva se ni ravno začel po vaših željah, saj so Čehi pred svojimi navijači prišli do zaslužene zmage. Vendar ta poraz ni prekrižal vaših načrtov?.

»Poraz na prvi tekmi je bil tudi odraz naših težav na pripravah, ko smo ostali brez pripravljalnih tekem. Selektor Guliani nam je po koncu rednega dela evropskega prvenstva dejal, da so bile to do zdaj prijateljske tekme in da od osmine finala naprej igramo resne tekme. Tako nekako je tudi bilo, vendar pa poraz proti Češki niti ni bil tako nepričakovan. Češka ima zelo kakovostno reprezentanco, kar je potrdila z zmago proti Franciji v osmini finala, ampak ko je bilo to najbolj potrebno, smo vendarle pokazali, kdo je boljši.«

Kako pa je bilo po daljšem času spet igrati pred tako velikem številu gledalcev?

»Zelo lepo! V začetku smo potrebovali kar nekaj časa, da smo se navadili na to, da so v dvorani tudi gledalci, zato je morala biti komunikacija na igrišču bolj glasna, kot smo jo bili navajeni v zadnjih mescih. Dejstvo je, da je tekmovalni naboj, če so v dvorani gledalci, popolnoma drugačen in samo želimo si lahko, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.«

Na zaključnem turnirju v Katovicah so organizatorji zagrešili kar nekaj napak, ki jih s strani Poljakov ne bi pričakovali. Od tega, da so vam pred polfinalno tekmo skorajda zaigrali napačno himno, do tega, da so v finalu vrteli samo italijansko glasbo. Vas je to, kaj motilo?

»Po pravici povedano, se s tem niti nismo ukvarjali, zato niti ni bilo časa, predvsem pa smo se morali osredotočiti na samo dogajanje na igrišču. Ali je bilo tisto s himno namerno ali ne, niti ni pomembno, pomembno je bilo, da smo na koncu zmagali in utišali dvorano. Drugače pa imajo na Poljskem ljudje odbojko radi, zato me ne preseneča, da so pogosto med organizatorji največjih tekmovanj. Veliko vlagajo v odbojko in tudi na njihovih ligaških tekmah so dvorane običajno polne. Ljudje vedo, kaj je odbojka.«

Verjetno si česa podobnega, se pravi velikega števila gledalcev želite tudi na tekmah domačega prvenstva, kajti ne smemo pozabiti, da ste prav vsi, ki igrate za reprezentanco, svoje kariere začeli v domačih dvoranah?

»Gledalci so tisti, ki naredijo vzdušje in tekme še bolj zanimive, zato smo odbojkarji veseli vsakega od njih. Moram reči, da so mi v tem letu, ko jih ni bilo v dvoranah, manjkali. PA ne samo meni, zato že zdaj vabim gledalce, da nas podprejo. Ne samo v Kamniku, tudi v drugih dvoranah, da skupaj nadaljujemo to odbojkarsko pravljico. Verjemite, da je veliko lažje igrati, če so dvorane polne.«

Pred vami je prvi klubski trening v novi sezoni. Glede na to, da se ekipa v primerjavi z lansko sezono skorajda ni menjala, večjih težav glede uigranosti ne bi smeli imeti?

»Najbolj pomembno je, da sem zdrav in da bom za razliko od lanske sezone ekipe lahko pomagal od prvega kroga naprej. Ker je jedro ekipe bolj ali manj isto, novinca sta praktično le Tommi Siirilä in Danilo Pavlović, medtem ko je Nik Mujanović z nami treniral že lani, težav z uigranostjo res ne bi smelo biti. Res pa je, da je zdaj nov trener, s katerim pa se zelo dobro poznava. Dobro, ne sicer v odnosu igralec – trener, saj sva bila soigralca, ampak mislim, da s tem ne bo nobenih težav. Že v času pred evropski prvenstvom in med njim sva bila ves čas v navezi, tako da vem, kaj se v klubu dogaja in kako se je treniralo. Pravzaprav se že veselim, da bomo spet skupaj in verjamem, da se nam obeta dobra sezona.«

Če smo za lansko državno prvenstvo, ki se je končalo z zmagoslavjem Merkur Maribora, dejali, da je šlo za eno najbolj izenačenih in kakovostnih do zdaj, nekaj podobnega lahko rečemo tudi za prihajajoče. Zdi se, da bodo ekipe še močnejše in da je pred nami še bolj izenačen boj za naslov državnega prvaka?

»Lani je bilo državno prvenstvo resnično zelo kakovostno, vsi klubi, ki so že lani krojili vrh prvenstvene lestvice, so pred letošnjo sezono vsaj tako močni, če ne še močnejši. Vsekakor bo prvenstvo spet zelo izenačeno, razburljivo in kakovostno in že po prvi tretjini se bo videlo, kakšno bo razmerje moči.«

Miha Štamcar