Čeprav se nismo oglasili od začetka maja, Brezjani nikakor ne lenarimo.
V sredini junija smo si, ob imenitnem vodenju Miha Babnika, ogledali Kamnik – tokrat smo pobližje spoznali Šutno, dvorec Zaprice in Žale. Ob tem smo se čudili vsem zgodbam, ki so se odvijale za temi zidovi, tako kot tudi lahkotnosti, s katero je g. Babnik te zgodbe predajal poslušalcem.
Mesec dni kasneje smo se v družbi prijateljev odpravili raziskovat sosednje »hribčke«. Lansko leto smo osvojili Blegoš, letos je bil naš cilj Krim. Slednji zato, ker ga je možno osvojiti tudi s kolesom. Tako se je desetim pohodnikom na vrhu pridružilo še 5 kolesarjev – trije od njih so se na pot odpravili kar od doma. Polni lepih vtisov smo že začeli zbirati ideje, kam jo mahnemo naslednje leto.
Mesec dni časa smo imeli, da si naberemo moči za tradicionalno romanje k Mariji Zvezdi. Splošno znano je, da se cerkev nahaja v Novi Štifti, malo manj pa, da je pot z Brezij dolga le 12 km. Srčnim in trdoživim Brezjanom to seveda ne predstavlja nobenih težav. Prav tako tudi ne dejstvo, da se je bilo potrebno spopasti z visoko vročino.
Takoj za tem so se že začeli snovati načrti za srečanje Brezjanov. Porodila se je ideja, da se ob tej priložnosti razglasi, kdo se je letos najbolj uspešno spopadal z vrtnarskimi izzivi. Ker pa stvari radi nadgradimo in popestrimo, je peščica nadobudnih Brezjanov in njihovih prijateljev v ta namen pripravila kulturni program.
Slavi Podbelšek Pavlič in Matjaž Šmauc sta nas z veznim besedilom suvereno in občuteno popeljala skozi zgodbo Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Pod skrbnim režiserskim očesom Bojane Lužar so na oder stopili najmlajši s pesmijo Jaz sem mala roža in bili seveda nagrajeni z gromkim aplavzom.
Z dvema Avsenikovima, eno prebuditeljsko in eno narodno, so naše duše in srce pobožali pevci Komornega pevskega zbora Šutna, ki so se prijazno odzvali vabilu. V goste smo povabili tudi Folklorno skupino Kamnik, ki si prizadeva, da ples in pesem ne bosta šli v pozabo – v nedeljo so nam predstavili dva spleta. Oba sta preplet plesov, ki so se na kamniškem plesali pred približno 150 leti. Nad obema so bili obiskovalci navdušeni.
Debitantka na brezjanskem odru je bila Debevčeva Anica, ki je nastop opravila z odliko. S pesmijo Kjer lastovke gnezdijo je dokazala, da so tudi dekleta lahko mojstrice na harmoniki. Z veseljem jo kmalu spet povabimo na naš oder.
S pevskim duetom sta se prvič predstavili še Slavi Podbelšek Pavlič in Mihela Gabrovec – zapeli sta pesem Stanke Kovačič Ko boš prišel, ter Matjaž Šmauc in Mihela Gabrovec, ki sta zapela pesem iz Cvetja v jeseni Ljubim, s kitarsko spremljavo Tea Lužarja.
V zadnjem delu je sledila razglasitev in podelitev nagrad najbolj uspešnim gospodinjam in gospodinjcem, ki so po mnenju neodvisne tričlanske komisije najlepše okrasili svoj dom. Po njihovem mnenju so bile letos najlepše zasaditve pri Milki Osolnik, Pavli Tomec in Marjeti Kuhar; za nagrado so prejele darilne bone Arboretuma Volčji potok, ostali sodelujoči pa so prejeli cvetoče lončnice.
Uradni del smo zaključili z besedami Debevčevega Franceta, ki se je v svojem zapisu zahvalil Brezjanom za pomoč vsakokrat, ko so jo potrebovali in so bili v stiski. Njegov spomini dokazujejo, da je srčnost in klenost v našem genskem zapisu.
Po uradnem delu, smo se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravili Matjaž Kern, Marjan Osolnik, Pavla Tomec, Stanka Mlakar in Peter Gabrovec.
Še vse popoldne pa smo se navduševali nad imenitnimi dobrotami vaških gospodinj in avtorica tega zapisa se sprašuje, če bi veljalo drugo leto pripraviti tekmovanje za najbolj imenitne slaščice .
Popoldne je minilo ob prijetnem druženju, koruzometu, metanju podkev in skakanju z vrečami. Po dveh dnevih, ko so misli že urejene, lahko rečemo, da smo preživeli imenitno nedeljo in da smo hvaležni vsem nastopajočim, prav tako pa Igorju Sršenu, Andreju Kuhar, Mihu in Anki Starovasnik, Jožetu Grčar, Tonetu Ježu, Tatjani in Bojanu Zvržina, ki so »iz ozadja« skrbeli in poskrbeli, da je vse teklo, kot mora. Zapis zaključujem v sodobnem stilu: #brezjanismozakon
Mihela Gabrovec
