Bil je to čisto pravi julijski poletni večer, prijeten in topel, ki nas je vabil nekam – na lepše. Toda, kam? Malce višje, na nadmorsko višino 585 metrov, »na hrib«, na Stari grad, kjer vsaj vetrc malce zapiha in zdi se, da nas vsaj malce ohladi.
Grajski Boris je to soboto za nas pripravil prvega od številnih glasbenih večerov, ki jih pripravljajo na Grajski terasi Starega gradu vse poletje. Prvi sta se predstavili mladi umetnici; pevka Nastja Omahna in pianistka Teja Komar.
Predstavili sta se nam z raznolikim izvajalskim programom, ki obsega znane jazzovske skladbe, zimzelene popevke ter pesmi iz različnih muzikalov. Družba na gradu je bila številna in zelo raznolika; nekateri smo se pripeljali z avtom (ja, do gradu vodi tudi cesta…), drugi pa so prišli peš; sami ali v družbi ali pa kar z štirinožnim prijateljem kot to vsak dan naredi prijatelj Marjan. Glasba mu je bila tako prijetna, da mi je dejal: »No, tole je pa nepričakovano in lepo darilo za moj rojstni dan…« Pravzaprav je darilo obema, saj praznujeva na isti dan.
Večer, ki sta ga Nastja in Teja nežno obarvali s prelepo glasbo največjih mojstrov te umetnosti, izvedeno v idiličnem ambientu terase z razgledom do roba obzorja (in preko), ko se večer preveša v noč in v družbi s prijatelji, je bil več kot le prijeten. Zagotovo romantičen in nostalgičen in skorajda intimen.
Besedilo in fotografije: Brigita Artiček