Brez pikov in sončnih opeklin
Poletje je obdobje, ko je naša koža precej obremenjena. Vsakodnevno je izpostavljena soncu, vetru, slani vodi, vročini in klimatiziranim prostorom, v naravi pa tudi pikom žuželk. Poglejmo si, kako se uspešno zaščiti pred najpogostejšimi nadlogami – pred piki nadležnih žuželk in pred sončnimi opeklinami.
Pikom žuželk se lahko izognemo
Poleti nam komarji, ose, čebele, sršeni … pa tudi klopi lahko povzročijo le drobne težave na mestu vboda, lahko pa njihov strup povzroči hudo alergijsko reakcijo. Še bolj pa nas skrbi dejstvo, da nekateri med njimi sodijo tudi med prenašalce nevarnih mikroorganizmov, ki povzročajo hude bolezni. Zato se pred njimi zavarujmo.
Pred nadležnimi piki se je najbolje zavarovati s fizično zaščito. Oblačila naj bodo svetlejša, z dolgimi rokavi in hlačnicami, kar velja predvsem za gibanje v naravi. V stanovanju pa bodo najbolj učinkoviti komarniki oz. mreže na oknih in okoli ležišča.
Zaščitimo pa se lahko tudi z repelenti – s sredstvi, ki žuželke in insekte odganjajo z vonjem, ki ga ne prenesejo, oziroma pri njih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj. Glede na sestavo jih delimo na naravne in kemične.
Naravni repelenti so rastlinskega izvora in so narejeni na bazi eteričnih olj ali piretrinov. Najpogosteje se zanje uporabljajo citronela, cedra, sivka, bor, cimet, rožmarin, česen in še nekateri drugi. Ti repelenti delujejo tako, da insekte odganjajo. Med ljudmi velja prepričanje, da so naravni repelenti bolj prijazni do uporabnikov, vendar so včasih lahko celo bolj agresivni. Pozorni moramo biti denimo pri limonski travi, ki lahko poškoduje oči, in pri olju krvomočnice, ki lahko povzroči hudo alergično reakcijo.
Kemični oziroma sintetični repelenti so bolj učinkoviti in nas ščitijo dlje. Običajno vsebujejo dve sestavini – dietiltoluamid in ikaridin -, ki veljata za do kože dokaj agresivni kemikaliji. Obe dražita kožo, oči in sluznico, zato se je dobro prepričati, v kakšni koncentraciji ju repelent vsebuje. Strokovnjaki priporočajo, da koncentracijo, ki je višja od 30 %, uporabljamo zgolj v tropskih deželah.
V Tosamini Beli štacunci Kamnik lahko izbirate tako med naravnimi kot kemičnimi repelenti .
Ali ste vedeli?
Pri nanašanju repelentov je treba paziti, da ne pridejo na rano ali vneto kožo, ne smemo jih pršiti v obraz in ne nanašati okrog oči, ust in ušes. Ko nismo več izpostavljeni pikom, se moramo stuširati in repelent odstraniti z milom.
Pred soncem se moramo zaščititi
Zaradi stanjšane ozonske plasti zemeljske atmosfere je vpliv sonca vedno močnejši, s tem pa so večje tudi posledice, ki jih škodljiv vpliv ultravijoličnih žarkov prinaša. Naša koža ima sicer lasten zaščitni mehanizem, saj za zaščito pred soncem tvori pigment (porjavi), lastne antioksidante in odebeli povrhnjico. Pomembno pa je vedeti, da je naravna zaščita kože zelo odvisna od tipa kože, vendar pa traja le med petimi in 20 minutami – potem pa pordečimo.
Kadar bo naša koža soncu izpostavljena dlje časa – ko se denimo odpravljamo na morje ali v gore, če imamo posebej občutljiv tip kože, ali če je koža zaradi bolezni, zdravil ali posegov manj odporna -, lastni zaščitni mehanizmi ne bodo več zadoščali. Zato moramo uporabiti zaščitna sredstva.
Na trgu so na voljo sredstva za zaščito pred soncem v različnih oblikah: kot geli, kreme, emulzije in podobno, vsebujejo pa aktivne sestavine – UV filtre. Ti filtri so lahko kemični (organski), fizikalni (anorganski) ali kombinacija obojih.
Kemični zaščitni filtri se v kožo vpijejo in žarke absorbirajo, fizikalni pa ostanejo na površju kože in žarke odbijajo ali deloma odbijajo, deloma pa absorbirajo. Na splošno velja, da so fizikalni (anorganski oz. mineralni) fitri do kože prijaznejši, saj s tem, ko ostanejo na koži, ne povzročajo fototoksičnih ali alergijskih reakcij. Še posebej so primerni za dojenčke in majhne otroke, jih je pa potrebno nanašati pogosteje. Značilno zanje je, da se v kožo ne vpijejo, na njej po nanosu ostane bela sled.
Za optimalno zaščito pa je idealna kombinacija obeh.
Stopnjo zaščite nekega sredstva označujemo z zaščitnim faktorjem oz. kratico SPF. Ta nam pove, kolikokrat dlje smo zaščiteni lahko izpostavljeni soncu v primerjavi s časom, ki ga na soncu lahko preživimo nezaščiteni. Čas zaščite z določenim preparatom lahko izračunamo tako, da čas naravne zaščite (npr. 10 minut) pomnožimo z navedenim faktorjem in dobimo število minut, ki jih lahko preživimo na soncu. Vedeti moramo torej, da nam višja številka zaščitnega faktorja ne prinese večje, močnejše zaščite, ampak je ta zgolj dolgotrajnejša.
Imajo pa naravni zaščitni faktor tudi nekatera rastlinska olja in masla. Zaščitni faktor 4 imajo denimo olja grozdnih pečk, avokada, sezama in jojobe, nekaj višjega ima karitejevo maslo, zaščitni faktor med 20 in 30 pa imata olje pšeničnih kalčkov in malinovih pečk.
V Tosamini Beli štacunci Kamnik lahko izbirate tako med kremami z naravnimi, kemičnimi in fizikalnimi zaščitnimi filtri.
Ali ste vedeli?
Pri nakupu kreme za sončenje je bolj od višine zaščitnega faktorja pomembno preveriti, če vsebuje zaščito tako za UVA kot tudi za UVB žarke.
Večina krem z zaščitnim faktorjem vsaj 20 že prinaša dovolj visoko raven zaščite, le pravilno in dovolj pogosto moramo sredstvo nanašati predvsem pri otrocih, ki so običajno več v vodi kot izven nje.
Bela štacunca je nekaj posebnega; le če jo boste obiskali, boste vedeli, zakaj…
Poiščite nas v Kamniku, na Ljubljanski cesti 4F.
Kontaktni podatki
Telefon: 01 320 46 57
E-mail: belastacunca.kamnik@tosama.si
Delovni čas
Od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
Ob sobotah od 8. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih zaprto.
Tosama d.o.o.
