Kadar otroci starše seznanijo, da jih je nagovarjala neznana oseba, jim pri tem ponujala celo sladkarije oz. jih celo nagovarjala naj gredo z njimi, starši nemalokrat zaženejo preplah. Previdnost zagotovo ni odveč, saj gre po eni strani lahko za povsem upravičeno zaskrbljenost, po drugi strani pa ne gre pozabiti, da gre, v večini tovrstnih primerov, običajno za napačno, velikokrat tudi pretirano razlago dogodkov.
Po sinočnji objavi zapisa naše bralke, ki je zapisala nedavno izkušnjo svojih hčera in mame, ki naj bi jih že tretjič ogovarjal sivolasi neznanec z bomboni, starše pa opozorila na previdnost ter o vsem skupaj telefonsko obvestila tudi kamniške policiste, smo Policijsko upravo Ljubljana zaprosili za informacijo, kakšne so bile ugotovitve policistov ter ali so policisti morda v zvezi z omenjenim dogodkom sprejeli kake ukrepe.
S PU Ljubljana so nam sporočili, da so po dodatnem preverjanju ugotovili, da kake konkretne prijave včeraj niso prejeli, so pa podobno prijavo prejeli že sredi decembra, zato v zvezi z navedenim policisti še naprej nadaljujejo z zbiranjem obvestil oz. informacij o dogodku.
So nam pa s Policijske uprave Ljubljana ob tem poslali še nekaj navodil in napotkov za ravnanje ob tovrstnih dogodkov, ki najbrž utegnejo koristiti predvsem staršem otrok oz. tudi kot tema (ponovnega) pogovora otrok in staršev.
Napotki za ukrepanje v primeru nagovarjanja otrok
Ni vsako vprašanje ali pristop neznanca sumljiv
Čeprav pogosto izpostavljamo, naj se otroci z neznanci ne pogovarjajo je vseeno treba ločiti med splošnimi vprašanji (npr. o poti ali kraju kjer se nekdo nahaja ipd.), s katerimi neznanci lahko ogovorijo otroke in med npr. vsiljivim nagovarjanjem, nespodobnim povabilom ali zapletanjem v pogovor, ki pa lahko predstavljajo nevarnost.
Ne smemo namreč pozabiti, da smo ljudje vendarle večinoma dobri.
Otroka zato naučimo, da neznanemu človeku, ki ga ogovori, lahko mirno odgovori, se pa v pogovor ne vpleta oziroma se vanj ne zapleta.
Kako ravnati, ko do otroka pristopi neznanec
Mlajši, predvsem dekleta in otroci, naj se z neznanci ne zapletajo v pogovore, če pa jih ti že ogovorijo, naj bodo pozorni na morebitna sumljiva ravnanja, vsiljivo nagovarjanje, nespodobna povabila ipd.
V nobenem primeri naj ne vstopajo v vozila takih oseb in naj z njimi ne odhajajo, tudi če ta reče, da pozna njihove starše ali da je tako dogovorjeno.
Otroci naj v takih primerih stopijo stran od neznanca in ostanejo na razdalji, pokličejo svojega starša, pristopijo do drugega odraslega, ki je v bližini in prosijo za pomoč ali pa takoj odidejo naprej in si poiščejo zatočišče v prostorih, ki so označeni z varno točko. Lahko se zatečejo tudi v prvo dostopno ustanovo, npr. v trgovino, lekarno, banko ipd., kjer naj zaposlene prosijo za pomoč. Takoj naj tudi pokličejo na interventno številko policije 113.
Če neznanec otroka nagovarja v okolici vzgojno-izobraževalnih ustanov, naj otrok odide v vrtec, šolo in naj se o dogodku zaupa delavcem ustanove (vzgojiteljem, učiteljem, kuharicam, snažilkam ali drugim odraslim osebam). Zavod naj o dejanju seznani starše, policijo, v nadaljevanju pa tudi ostale strokovne delavce, ostale otroke in njihove starše.
Starši naj se z otroki pogovarjajo
Otrok mora v vsakodnevnih in osebnih pogovorih s starši pridobiti občutek zaupanja. Zato naj se starši s svojimi otroki pogovarjajo in jih naučijo pravilnega ravnanja in obnašanja.
Starši naj se z otrokom tudi natančno dogovorijo, kdo ga pride iskat pred šolo, na trening ipd., kam natanko (pred vrata, na parkirišče, v avlo) in kako. Ob vsakršni spremembi naj se odrasli z otrokom pogovori, mu razloži spremembo in se z njim dogovori o njej. Vsak dogovor naj velja le za konkretni dan, za konkretno osebo in nič več.
Starši naj skupaj z otroki ugotovijo še, kje so za otroka varne točke (npr. vrtec, šola, Unicefova varna točka, policijska postaja, policijski avtomobil, trgovina, zdravstveni dom ipd.) in naj spoznajo, kdo so varne osebe (vzgojitelj, učitelj, policist, zdravstveni delavec, gasilec, trgovka ipd.). Otrok potrebuje sporočilo, da mu lahko drugi ljudje – odrasle osebe – pomagajo.
Delo z otroki naj zato temelji na osveščanju o nevarnostih in pravilnem odzivanju nanje. Posredovanje informacij pa naj ne bo zastraševalno, temveč usmerjeno v poudarjanje pravilne reakcije in ustreznega ravnanja.
Pomembne so hitre in popolne informacije
Vsak sum, da je bilo storjeno nezakonito dejanje, še posebej takrat, ko so lahko ogroženi otroci, je treba takoj naznaniti policiji na interventno številko 113 in sporočiti čim več podatkov o dejanju in vpletenih osebah.
Policisti pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od oseb, ki bi lahko podale konkretne opise dejanj, opise oseb ipd. In prav zato policija apelira na javnost, da so za uspešno preiskavo dejanja pomembni tudi očividci, ki so bili priča dogodku ali pa so celo pomagali otroku.
Odsvetujemo umikanje v anonimno prijavljanje dogodkov ali anonimno podajanje relevantnih informacij in predlagamo, naj vsak s svojo aktivno vlogo postane glas otroka.
Otrokom je treba zagotoviti varnost, prav tako pa jih je potrebno seznanjati z nevarnostmi, da bi se nanje znali odzvati.