Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Na prvem tekmovanju ALP’24 International Alpine Food Contest v Stansu so ob koncu leta izbrali najboljše specialitete Alp in navdušili več kot 2.500 obiskovalcev.
Prva mednarodna tržnica in tekmovanje za regionalne izdelke iz Alp, ALP’24, je v Culinarium Alpinum v Stansu naletela na veliko zanimanje. Z impresivno udeležbo 337 izdelkov iz različnih alpskih držav na tekmovanju in 48 stojnicami v nekdanjem kapucinskem samostanu Culinarium Alpinum je dogodek minuli konec tedna privabil več kot 2.500 obiskovalcev, ki jih je navdušila raznolikost alpskih specialitet. Zlato medaljo je prejel tudi unikatni, edinstveni velikoplaninski sir trnič.
Nagrajeni izdelki iz Alp – zlata medalja za trnič
Strokovna žirija je med 337 izdelki, ki jih je prijavilo več kot 100 proizvajalcev iz alpskih držav Francije, Italije, Avstrije, Slovenije in Švice, z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji nagradila 95 izjemnih regionalnih izdelkov v petih kategorijah. Zlato medaljo je prejel tudi unikatni, edinstveni velikoplaninski sir trnič, ki ga v Kamniku oziroma na Veliki planini po tradicionalnem postopku in receptu izdeluje sirarka Sonja Kropivšek iz kmetije Pr’ Gabršk v Češnjicah v Tuhinju.
Vse mleko pridelajo izključno doma, uporabijo pa ga za izdelavno raznovrstnih mlečnih izdelkov, med katere sodijo različne vrste sirov, kot sta mehki sir in sir za žar, navadna in albuminska skuta, jogurti, … prav tako pa ponujajo tudi domače surovo mleko. Sonja sodi med mlajše izdelovalke trniča. Postopka izdelave tega prav posebnega sira, značilnega za Veliko planino, se je učila pri pokojni Rezki Mali, ki je kot edina vrsto let ohranjala to etnološko izročilo. Z izdelavo trniča se je začela ukvarjati pred 11 leti, in sicer na pobudo Zavoda za turizem, šport (in kulturo) Kamnik. Takrat je začela nastajati kulinarična znamka Okusi Kamnika in trnič je bil eden izmed jedi, ki je bil skoraj pozabljen.
Trenutno trnič izdelujejo še nekateri pastirji na Veliki planini, vendar gre za manjše količine. Trnič je zahteven za izdelavo, saj zanj potrebujemo kar dva litra mleka. Sam proces traja tri dni, pri čemer je veliko ročnega dela. Sonja poskuša izdelati trniče v takšnih količinah, da jih lahko ponudi obiskovalcem in trgovinici na TIC točki v Kamniku. Glavnina povpraševanja po tem spominku je predvsem v poletnem času, ko sta Velika planina in Kamnik dobro obiskana.
Trnič je velikoplaninski sir prepoznavne oblike, ki so ga v 19. in v začetku 20. stoletja izdelovali pastirji na planini ter ga podarjali svojim izbrankam. Celotna izdelava trniča je ročna, tudi gnetenje, ki sledi, in oblikovanje, nekateri temu pravijo oblikovanje ženskih prsi, drugi zvonika. Danes je izredno cenjen in prepoznaven izdelek, ki ga je mogoče kupiti le v nekaj skrbno izbranih trgovinah pri nas. Trnič je znan po svoji značilni obliki. Je hruškaste oz. čebuličaste oblike. Ožji je pri dnu in širok proti vrhu ter s ’’turnčkom’’ in je seveda okrašen. Vsak trnič mora biti opisan s pisavo, to je nekakšen lesen pečatnik z izrezljanimi podobami iz narave, srci, katoliškimi simboli, … Tako ga Sonja izdeluje tudi danes. Uporablja več različnih pisav, s katerimi predstavi več različnih motivov.
Tako se je trnič znašel v najvišji družbi svetovno poznanih konkurentov in nagrajencev, ki so prejeli prestižne nagrade “odličnost” tudi za najboljši izdelek v vsaki kategoriji.
Nina Irt, Zavod za turizem in šport Kamnik
Fotografije: Miro Hrkalović
