Dopoldan se je v Češnjicah odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki se jo je udeležil tudi župan Marjan Šarec skupaj s slavnostnim govornikom, načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrejem Ostermanom ter se ob prisotnosti praporščakov s položitvijo venca k spomeniku poklonil padlim borcem na tem območju.
Predstavnik ameriškega veleposlaništva, podpolkovnik vojaški ataše Todd A. Scattini, poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin, polkovnik Branko Podbrežnik, podžupan Igor Žavbi, komandant preboja na Menini planini Franc Sever – Franta, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, Jože Goltnik v imenu Združenja borcev Tuhinj, predsedniki ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik ter vsi prisotni so se z minuto molka in s spoštovanjem poklonili padlim v boju proti okupatorju.
Med njimi so se na mestu spomina in opomina poklonili tudi dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema, Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu ter dvema britanskima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parksu, ki so v letih 1944 in 1945 padli za svobodo v teh krajih. Slovesnost je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Združenje borcev Tuhinj.
Zbrane je pozdravil komandant preboja na Menini planini Franc Sever – Franta in izrazil veliko pohvalo in hkrati zahvalo Združenju borcev za vrednote NOB Kamnik in Združenju borcev Tuhinj, Matevžu Koširju in Jožetu Goltniku in vsem prebivalcem Tuhinjske doline, ki s spoštovanjem ohranjajo tradicijo spominske slovesnosti v Češnjicah: »Vesel sem, da se lahko v imenu vseh padlih borcev, med njimi tudi zaveznikov, zahvalim vsem vam za tako plemenito ohranjanje spomina na naš največji boj in za ohranjanje vseh dobrin in vrednot, ki vam jih naša generacija zapušča v oporoko. Redki smo, ki smo živi. Fašizem ni bil premagan, se zopet oživlja, ne sicer v izvirni obliki, temveč z manjšimi popravki, ki ima svojo vsebino in postaja zelo nevaren. Nevaren vsem narodom Evrope. Tudi nam. Prav bi bilo, da oživljamo in množično ojačamo fronto bojevnikov za mir. Bojevnikov za svobodo in pravice narodov, za samostojnost in dobro počutje vseh ljudi na svetu. Prvi korak je korak k umiritvi. Drugi korak pa pomoč Evropi« ter jih povabil na slovesnost na Menini planini, ki se bo odvijala v soboto, 2. julija 2016, ob 11. uri.
V imenu Veleposlaništva Združenih držav Amerike je podpolkovnik vojaški ataše Todd A. Scattini povedal: »V tistem času so se iskreno dokazali vsi ameriški, britanski in slovenski vojaki in za vse to se jim zahvaljujem. Rad bi se vam iskreno zahvalil, da naše partnerstvo ohranjate živo. Hvala tudi načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andreju Ostermanu za sodelovanje med Slovensko vojsko, ameriškimi silami in NATO-om. Ameriška ambasada pripravlja poseben projekt, ki bo spomin na dogodke izpred 40 let ohranjal še bolj žive. Naredili bomo elektronski zemljevid vseh letal, ki so na tem območju padla v 2. svetovni vojni, s tem pa bodo povezane tudi zgodbe vseh ljudi, vseh Slovencev, ki so sprejeli zavezniške vojake ter jim omogočili, da so se vrnili k svojim družinam. Iskrena hvala za to, da spoštujete spomin na Fisherja, na vse ameriške in britanske vojake, predvsem pa hvala za vašo, iskrenost, prijateljstvo, srčnost in toplino, ki je temelj slovenskega naroda.«
Župan Marjan Šarec je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja spomina na vse borke in borce, ki so dali življenje za Slovenijo: »Prisrčno pozdravljeni v Češnjicah, na kraju spomina in opomina. Lepo, da ste prišli počastiti spomin na težke čase, spomin na pogumne ljudi, na nekdanja dejanja poguma in državljanske zavesti. Taki spomeniki nas opogumljajo. Taki spomeniki nas učijo, da se le z akcijo, z delom in voljo ter le s trdnim namenom, delati dobro, lahko naredi nekaj za prihodnje rodove. Ne moremo ničesar storiti, če bomo samo čakali, kaj nam bodo dali drugi, če bomo samo računali na nekoga drugega, tam nekje daleč, ki nam bo pomagal. Sami si bomo morali pomagati. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnje. Če sami ne bomo aktivni, potem bo vse zaman. In taki spomeniki so lepa priložnost za to, da se vsako leto spomnimo, da so ti pogumni ljudje dali svoje življenje. Niso kar čakali in mislili, da bo nekdo drug opravil delo namesto njih. Ne. Šli so in dali svoja življenja za to, da mi lahko stojimo tukaj in za to, da lahko nekateri tudi samo kritizirajo. Spoštovane gospe in gospodje, spoštovane tovarišice in tovariši, iskreno vam čestitam ob današnji slovesnosti in upam, da se bomo drugo leto ponovno srečali.«
Slavnostni govornik, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman pa je zbranim namenil naslednje misli: »V posebno čast mi je, da vas lahko v imenu Slovenske vojske nagovorim tu v Češnjicah, kjer se bomo poklonili spominu na borce, ki so v teh krajih padli v boju za svobodo v času 2. svetovne vojne. Češnjice so del današnje občine Kamnik. To območje je od nekdaj bilo nekaj posebnega; geografska lokacija je imela v zgodovini izreden pomen, mnoge naravne lepote, prometna pomembnost Tuhinjske doline in križišče pomembnih poti pa je bilo verjetno razlog, da je Kamnik v ohranjenih listinah omenjen kot trg že leta 1188, in že leta 1267 kot mesto. Vaša zgodovina in kulturna dediščina sta bogati. Prebivalci pa so seveda tisti, ki izrazijo posebnosti nekega kraja. Prebivalci kamniške občine ste šolo z rednim učiteljem imeli že leta 1391, čitalnico z glavnim tajnikom Simonom Jenkom pa leta 1869 in, ne nazadnje, v Kamniku se je rodil general Rudolf Maister. Vse našteto je gotovo prispevalo k temu, da ste občanke in občani znani tudi po narodnem zavedanju, solidarnosti med delavci in revolucionarnosti. Svobodomiselni in napredni duh prebivalcev je imel močan vpliv na njihovo samoorganiziranje. 26. maja 1941, že na samem začetku 2. svetovne vojne, so se na kamniškem območju organizirali in začeli s pripravo oborožene vstaje, ki se je začela 27. julija opolnoči. Od tega dne dalje je imel okupator na kamniškem obilo zahtevnega dela, saj so se njegovi prebivalci kljub težkim razmeram vedno znova upirali vsemu, kar je želel doseči. Iz kamniške skupine je nastala kamniška četa in kasneje tudi kamniški bataljon. Okupator se je tega dela Slovenije lotil zelo intenzivno, zaradi česar so padle številne žrtve, ki pa niso zavrle vedno novih reorganizacij oboroženih formacij domoljubov. Konec leta 1944 se je po Tuhinjski dolini, Menini planini in Zgornje- savinjski dolini začela okupatorska ofenziva. V Češnjicah sta skupaj z 17 drugimi partizani izgubila življenje partizanski zdravnik dr. Peter Držaj in kapetan ameriške vojne misije Charles Fisher, ki je bil zadolžen za dobavo tehničnega materiala 4. operativni coni. V vojno dogajanje na kamniškem so se namreč aktivno vključili tudi zavezniki in na tem mestu se spominjamo tudi dveh ameriških častnikov, Juliusa Rosenberga in Ernesta Knotha, ter dveh britanskih častnikov, majorja Mathewsa in poročnika Edwarda Parsa, ki so v teh krajih, sredi vojne vihre, padli v boju za svobodo. Na tem mestu je prav, da poudarimo izreden pomen in ohranjanje spomina na pomoč zavezniških sil partizanskim enotam.«
»Ni šlo le za sodelovanje v boju, izrednega pomena za končni zlom tretjega rajha je bila tudi pomoč v opremi in oborožitvi, ki so jo zavezniki širom Slovenije nudili partizanom. Dovolite, da na tem mestu omenim Veliko planino, kjer je bil pomemben oskrbovalni center za partizansko vojsko, kamor se zavezniki iz letal odmetavali opremo, strelivo in orožje. Med dogodki, ki so se med 2. svetovno vojno zgodili v teh krajih, želim izpostaviti marca 1945 potekajoče boje na zasneženi Menini planini. 500 bork in borcev je vodil takrat še ne 22-letni Franc Sever – Franta, z dobro izvedenim manevrom tu blizu Češnjic pa so se rešili iz obroča, v katerega jih je stisnilo 22.000 pripadnikov okupatorske divizije. Nedaleč stran stoji spomenik 192 partizanom, padlim po Tuhinjski dolini. O številnih žrtvah ki jih je 2. svetovna vojna zahtevala v teh krajih, priča tudi 14 drugih grobišč po kamniški občini, pomnikov vojnih grozot. Na Kamniškem ste na najbolj krut način izkusili, kako pomembno je povezovanje, sodelovanje in vloga posameznika pri doseganju velikih ciljev. Vse to je še kako pomembno tudi za nas, pripadnike Slovenske vojske, ki danes, v sodelovanju z zavezniki, mir zagotavljamo tudi izven doma naše domovine. 2. svetovna vojna na našem ozemlju ni bila zadnja; skupaj smo Slovenke in Slovenci stopili tudi pred 25 leti, ko smo morali ubraniti našo odločitev za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Tako kot leta narodnoosvobodilnega boja, bosta leti 1990 in 1991 ostali zapisani v slovensko zgodovino. Sta mejnik med dvema obdobjema slovenskega naroda. Pred 25 leti smo si izborili osamosvojitev in vključitev naše države v mednarodno skupnost. Čez slabih 14 dni bomo praznovali spomin na dan, ko je Slovenija postala neodvisna, zato dovolite, da vam že danes čestitam ob dnevu državnosti. Enotno v mislih in dejanjih smo leta 1991 uresničili namero, ki nas je združevala. Teritorialna obramba in milica sta, ob podpori ostalih državnih organov in institucij ter, kar je najpomembnejše – ob podpori slovenskega naroda, ubranili uresničitev sanj Slovenk in Slovencev po samostojni državi. Četrt stoletja samostojne države, četrt stoletja delovanja Slovenske vojske v samostojni Sloveniji, četrt stoletja od odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Prav je, da vemo, da šteje prispevek vsakega posameznika v prvi, drugi in v osamosvojitveni vojni, katerega namen je bil domoljuben in usmerjen k obstoju našega naroda. Vesel sem, da imam danes priložnost biti med vami tu v Češnjicah, kjer je, ob tem prelepem pogledu na bližnjo in daljno okolico, čutiti ponos in domoljubje. Tudi pripadniki Slovenske vojske ohranjamo sporočilo domoljubja. Slovenski vojaki odgovorno opravljamo svoje delo in tako stremimo k boljšim pogojem za življenje naših sodržavljanov. Ženejo nas vizija, občutek za ljudi in vztrajnost. Sledimo sodobnim varnostnim in ekonomskim izzivom in predano opravljamo naše poslanstvo. Kako nepredvidljivo je mednarodno okolje kaže tudi begunska situacija, s katero smo se nedavno soočili. Ne le spomeniki, tudi aktualna človeška stiska mora biti razlog, da si nenehno prizadevamo za mir v svetu. Spoštovane in spoštovani, bodimo ponosni na našo zgodovino, ohranjajmo spomine na njene pomembne dogodke kot so ti, ki se jih spominjamo na današnji slovesnosti. Spominjajmo se bojev, žrtev, uspehov in prizadevanj tako v prvi, drugi in osamosvojitveni vojni, zaradi katerih lahko danes živimo v svobodni in neodvisni državi. Spoštujmo jih in živimo naše skupne vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo in njegove pravice, solidarnost, sožitje z razlikami, strpnost in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti, predvsem pa pravico do prihodnosti za vse. Hvala vsem, ki ste si prizadevali za vse, kar imamo danes, hvala borkam in borcem za njihov prispevek. Na tem mestu bi izrazil spoštovanje vsem tistim, ki so skozi zgodovino kakorkoli prispevali k temu, da lahko danes živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji. Naj nas spremljata domoljubje in ponos!«
Za glasbeno popestritev so poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe pod vodstvom prof. Franca Gornika ter učenke in učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj pod mentorstvom Ivice Bajde in Vladke Bučevec. Dogodku so slavnostno noto dodali tudi praporščaki, Častna enota Slovenske vojske in člani Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav, za preplet veznih besed pa je poskrbela Barbara Božič.
Besedilo in fotografije: Občina Kamnik
