Na državnem prvenstvu za mladince in mladinke, ki je odigrano v soboto in nedeljo, 29. in 30. marca, v Lučah, je mladi kamniški igralec namiznega tenisa, Luka Jokić, osvojil 1. mesto v mešanih dvojicah, 2. mesto v moških dvojicah in 3. mesto posamezno.
Navdušil je z zrelo, borbeno in kvalitetno igro. Za svoje prepričljive predstave je prejel tri pokale, kar se zelo redko zgodi na tekmovanjih tako visokega ranga.
Na prvenstvu je nastopilo 90 mladincev in 34 mladink do 18 let starosti. Luka je postal državni prvak v kategorij mešanih dvojic s soigralko Emo Crnkovič iz Puconcev, v kategoriji moških dvojic je postal državni podprvak s soigralcem Borom Brodnjakom iz Ljubljane, v posamezni mladinski kategoriji pa je dosegel tretje mesto. Boljša sta bila le članska reprezentanta Savinjčana Miha Podobnik in Brin Volk Petrovski.
Po tekmovanju nam je razkril skrivnost, kako priti do takih veličastnih športnih uspehov.
Dejal je, da le takrat, ko nekaj počneš z dušo, srcem in z ljubeznijo lahko dosežeš uspeh, bodisi v športu ali na kakšnem drugem področju. »Zelo zgodaj sem vzljubil namizni tenis in se z njim začel resno ukvarjati. Pri šestih letih sem že treniral po 3 do 4 krat na teden, potem vse več. Skoraj da ni dneva, ko ne treniram. Pa ne zato, da bi zaslužil denar, temveč, ker mi je vsak trening užitek in zadovoljstvo. Zato, ker to rad počnem in uživam pri vajah in na tekmovanjih. Do pokalov in kolajn je potem še velik korak. Potrebuješ odlične trenerje in vrhunske sparing partnerje, ki so boljši od tebe. In čim boljši si, je teh trenerjev in sparing igralcev vse manj in tukaj nastane problem, kako še bolj napredovati?
Trenutno poleg treningov v Mengšu, kjer tekmujem za ekipo NTS Mengeš v 1. državni ligi, treniram še dva krat na teden v Kranju v klubu B2 pri Miodragu Drljači in večkrat tudi v Ljubljani v Kajuh Slovanu pri Bojanu Tokiću. Od vsakega treninga skušam izvleči maksimum, se česa naučiti ali vsaj za malenkost izboljšati nek udarec. V namiznem tenisu je zame še veliko skrivnosti. Osvojiti in obvladati jih čim več, je izziv za prihodnost. Upam, da bom nekoč osvojil tudi kakšen pokal v članski kategoriji. Prejšnji vikend je potekalo člansko državno prvenstvo v Velenju. Nastopil sem pogumno in sproščeno. Iz skupine sem se uvrstil naprej med 32 najboljših članov Slovenije. V dvoboju, ki je trajal rekordnih eno uro in dvajset minut sem Mihaela Kocjančiča iz Ljubljane, obrambnega neutrudnega igralca, ki vrača neugodne rezane žoge, premagal po preobratu v zadnjih dveh nizih z izidom 4:3. Potem mi je zmanjkalo moči za naslednji dvoboj proti zelo kvalitetnem Damjanu Zelku, ki me je prepričljivo premagal.
Osvojil sem tako 9. mesto v članski kategoriji, kar je imenitno. Rezerve imam predvsem še v telesni pripravljenosti. Za tako vrhunska tekmovanja bi moral že imeti kondicijskega trenerja in fizioterapevta, toda to je že povezano z veliko večjimi stroški in tako nastane nov problem. Za minimalen napredek od mojega trenutnega znanja in zmogljivosti je potrebno vložiti še veliko denarja in truda. Sam talent oziroma nadarjenost ne zadošča več. In smo ponovno na začetku zgodbe. Kako še napredovati? Najbolj pomembna je ljubezen do namiznega tenisa, ki jo še močno čutim, ki me bo že nekako pripeljala naprej do novih uspehov, do novih kolajn in pokalov.«
V mesecu aprilu bo Luka Jokić dopolnil 17 let. Vnaprej mu želimo odlično zdravje, uspehe v šoli, lep napredek pri namiznem tenisu in še veliko športnih zmag.
Zapisal: Željko Đurić