Od srca se je odvalil balvan velikan saj takšne teže ne premore en navaden kamen! Pot je bila premagana in Triglav ter s tem cilj dosežen v 23h34′ (cca.108km/7700vm). Izrezal sem ultra tekaški čir, ki me je nažiral dolgih šest let! Spoštovanje do trase 3V je bilo neizmerno!
Trije vrhovi oz. 3V; Grintovec (2558m), Stol (2238m) in Triglav (2864m). Trije najvišji slovenskih gorskih skupin. Trije poglavarji plemen Grintovci, Karavanke in Julijci. Trije zahtevni očaki in sestanek z njimi v dogovorjenem roku enega dne oz. 24-ih ur. Najraje peš, v pohodnem in tekaškem ritmu, ker nekateri mislimo, da jim bomo tako bolj ljubi, da se bomo povezali tesneje in nam bodo prisluhnili z večjim zanimanjem. Ker nekateri tako pač mislimo in zato, ker je človek pač takšen in eden drugemu drugačen!
Kamniška Bistrica ob 5. uri zjutraj.
Trasa Treh vrhov (3V) je ideja Urbana, Tadeja, Marjana in Rafaela. Štirih alpinistov, ki so leta 2009 želeli povezati tri najvišje vrhove slovenskih gorskih verig in to samo s tekom in hojo. Prvi cilj je bil na koncu stati na Triglavu in drugi, če je možno to narediti v štirindvajsetih urah oz. enem dnevu. Fantom žal ni uspelo, ideja pa je obsedla Janija Marna iz Vuzenice http://janimarn.blogspot.si/2011/07/trije-vrhovi-pika-na-i.html in se potem preselila še name.
Na vrhu Grintovca, prvega vrha na poti do cilja.
V skupnem poskusu l.2011, ko je Janiju uspelo sem »obstal« v Planiki, domu pod Triglavom. Podobna zgodba se je odvila leto kasneje, ko sem štartal v solo izvedbi. Torej, v dveh letih zapored sem zmogel vse (cca.105km), le za zadnjih 463m vzpona ni bilo več moči! Zato verjetno pravimo, »v tretje gre rado«, ker če se iz dveh neuspehov ne znamo nič naučiti potem nam pač ni pomoči in je bolje se lotiti česa drugega ali pa…..z novimi spoznanji kreniti ponovno!
Proti Zelenici.
Letos sem s seboj povabil Aljošo Smolnikarja, tekaškega in klubskega prijatelja www.hoka.si/ambasadorji.php . S tem sva prišla do t.i. win-win situacije. Aljoša je z menoj dobil vodnika po trasi, ki je ne pozna in s tem možnost opraviti s 3V, jaz pa ob sebi mnogo boljšega tekača, ki bo vzdrževal tempo in zaradi medsebojno dobrega odnosa tudi dovajal potrebno energijo, če bi sam doživljal kakšna krizna obdobja. Te pa so po navadi sestavni del ultra tekov. Na drugi strani zaradi njegove tekaške kvalitete tudi nisem pričakoval kakšne krize z njegove strani, saj me bo spremljal s hitrostjo, ki zanj pomeni cono ugodja. Spremljevalne ekipe brez Janija si pri 3V ne znam predstavljati, ker ve vse.
Posvet med potjo.
Do potankosti pozna traso, vse možne dostope z avtom in kar je zelo pomembno, mene kot tekača in človeka. Uroš, Rok in Tanja so prijatelji in mnogo več. Točno njih sem želel zraven in brez njih tudi ne bi šlo in iskrena hvala vsem, ker ste bili tako z dušo in telesom vpeti v celoten dan in delili pomoč vsako sekundo, ko je bilo potrebno! Uroš je še odlično izkoristil priložnost in si za prvi, suveren pristop na Triglav izbral kar temno in precej vetrovno noč. Rok in Tanja sta to izvedla že pred leti, ko sem obnemogel zaspal v Planiki, zadnjem zatočišču pred vrhom.
Proti Krmi.
Ko imaš takšno ekipo se lahko povsem posvetiš sebi in cilju, ki bi ga rad dosegel. Mislim, da tokrat z Aljošo nisva naredila napake. Počasi in čez celotno pot sva gradila časovno zalogo in izkazalo se je, da sva naredila dobro potezo. Aljoša je z blagimi prijemi skrbel, da postanki niso bili predolgi in tako sva v Krmo prišla z več kot enourno prednostjo v primerjavi z najino časovnico. Tukaj sem naredil napako! Po mojem mnenju eno in edino. V telo sem vnesel premalo hrane, ki mi tudi ni več dišala. Preveč sem se trudil z vsakim grižljajem in obupal. Krenili smo, en za drugim in kot sem želel, precej tesno skupaj. Do Prgarce je bil tempo še visok, Aljošo sem moral »vleči« nazaj in čez strmo in krušljivo Kurico do Konjskega sedla (2019m) je bilo vse pod kontrolo. Na tem mestu pa me je »zabilo« tako, kot sem že navajen, a sem vseeno računal, da se uspem izogniti. Izpraznjeno telo, slabost, bolečina v glavi in premikanje navzgor z ročno zavoro, ki si je ne želiš. Noge zmorejo vse, kar je v telesu višje pa kljubuje! Tu pa je svojo vlogo odigrala ekipa in zato sem jo imel in vesel sem bil in sem danes še bolj, da sem jo izbral in je želela biti zraven. Tako sem se vlekel dalje, čas pa ne. Pri Planiki je prednost padla globoko pod eno uro! Jani me zaradi slabih preteklih izkušenj ni pustil na preoblačenje v dom in tako smo v precej močnem vetru nase vlekli anorake in kape, preklinjati pa mislim, da sem znal le jaz. Se mi je zdelo kar prav saj je tudi to način, da daješ vse od sebe. Tanja in Rok sta ostala v Planiki, Jani se je postavil na čelo in vetrovni prihod novega dne nas je gnal čez Mali Triglav do vrha. Najvišjega v Sloveniji in končni destinaciji našega celodnevnega hrepenenja. Ko sem stopil na Triglav in objel Aljažev stolp sem slišal odlom in strašen ropot, ki ni bil kamen. Bil je balvan! Čutil sem olajšanje, ko smo si podajali roke in se fotografirali. Bil sem vesel, a nič preveč evforičen. Prevečkrat sem v zadnjih dnevih in letih v mislih in fizično, s tekom po odsekih trase, obdelal Tri vrhove. Kot, da bi se mi zdelo samoumevno zdaj stati na vrhu. Poslal sem pozdrav in se zahvalil Urbanu Golobu, idejnemu očetu trase, ki je ta svet mnogo prekmalu zapustil predlani.
Uspelo je!
Z Aljošo sva po mojih merilih in zaradi mojih preteklih neuspešnih poskusov, naredila veliko delo in zato sem mu hvaležen, da je bil zraven in to na način kot si od so-tekača in prijatelja samo želiš. V niti eni sami sekundi dneva se najine odločitve in razmišljanja niso razhajala in to je izrednega pomena.
Celotna ekipa odprave 3V.
Podporna in spremljevalna ekipa je oddelala vrhunsko in menda niti ni bilo tako težko, saj moja temna plat tokrat ni prilezla na plan in tudi to pripisujem prav njim. Zelo hvaležen sem vsem in vsakemu od njih, da je bil zraven, s takšnim veseljem in tudi ljubeznijo. Hvala tudi staršem za podporo in sinu, ki je tako otroško samoumevno in brez pomislekov verjel vame. Pa seveda vsem, ki ste izrazili podporo in pošiljali dobre želje in besede vzpodbude na najboljšo kamniško dnevno -informativno stran www.kamnik.info ali kam drugam (na facebook npr.:-)).
HVALA VAM!
Zahvaljujem se tudi podjetju EXOTERM-IT D.O.O. iz Kranja za finančno pomoč in LOGOS-TREND D.O.O. iz Trzina www.hoka.si/ ter http://www.fitnosecka.si/index.php/trail-palice za podporo s športno opremo.
Fotografije so prispevali: Ana, Jani in Uroš
Potek trase 3V: Kamniška Bistrica (5:00) – Grintovec (2558nm) – Češka koča – Zg.Jezersko – Pl.Sp.Dolga njiva – Kofce – Podljubelj – Ljubelj – Zelenica – Stol (2238nm) – Završnica – Moste – Zasip – Spodnje Gorje – Zgornje Gorje – Krnica – Radovna – Krma – Konjsko sedlo – Dom Planika – Triglav (2864nm).
Matej Mato Hribar
