V petek, 26. junija, je v Gostišču Pri planinskem orlu potekala javna predstavitev projekta Velika planina – inovativni turistični produkt, ki so ga predstavili izbrani študentje geografije, ekonomije in prava v okviru razpisa Po kreativni poti do praktičnega znanja.
Velika planina je ena od najbolj priljubljenih turističnih točk kamniške občine, ki privablja tako domače kot tuje obiskovalce, vendar je zaradi razdrobljene in nepovazane ponudbe še vedno premalo prepoznavna. Največjo oviro razvoja predstalja pomanjkanje celovite strategije razvoja, ki bi povezala deležnike na planini in Veliko planino trdneje umestila na turistični zemljevid Slovenije. S tem namenom se je Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za geografijo v sodelovanju z zunanjima partnerjema Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik in Veliko planino d.o.o. uspešno prijavila na razpis Po kreativni poti do praktičnega znanja z naslovom: Velika planina zasnova inovativnega turističnega produkta.
Skupina devetih študentov, ki prihajajo iz filozofske, ekonomske in pravne fakultete so Veliko planino spoznavali na podlagi pregleda različne literature, največji poudarek pa so dali terenskemu delu in opravljanju internih sestankov z različnimi interesnimi skupinami. V stik so stopili s predsednikom pašne skupnosti Velike in Male planine, oskrbniki Jarškega in Domžalskega doma, predsednikom RD Rigelj, poznavalci planine kot so Bojan Pollak, Andreja Bečan in mag. Borut Peršolja, Zavodom za varstvo narave, direktorjem šolskega muzeja, različnimi učitelji, pogovarjali pa so se tudi z domačimi in tujimi obiskovalci planine. Na ta način so pridobili širšo sliko problematike, hkrati pa je prav vsak s katerim so se pogovarjali s svojimi idejami in pogledi pomembno prispeval k idejni zasnovi projekta.
Rezultate projekta so razdelili na tri sklope. Prvi temelji na zasnovi interaktivne učne poti: Po stopinjah pastirjev, ki bi obiskovalcem planine ponudila celostno izkušnjo. Na devetih točkah (neodvisno od tega kje vzstopajo na planino in ali prehodijo celotno pot ali le del) bi turisti spoznali sožitje bogate naravne in kulturne dediščine, ob tem pa se na tej visoki kraški planoti preizkušali in razvijali različne čute. Na poti bi preko različno zasnovanih učnih elementov in tabel spoznali kako poteka pastirjev dan, čemu so služila kamnita vrata, kaj je vrtača ali lokev ali spoznali pravljična bitja. Na ta način bi na planino prinesli vsebino in turiste usmerili. Prednost je tudi v tem, da učna pot ni sezonsko pogojena, ne kazi kulturne krajine in zajema vse ciljne skupine.
Drugi sklop temelji na tem, da bi na planino privabili Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). V Sloveniji imamo 25 takih centrov, ki na leto ustvarijo preko 100.000 nočitev. Tovrstnega centra v bližini Kamnika ni in Velika planina ima s svojo bogato vsebino (geografijo, zgodovino, arhitekturo, pohodništvo,…preživetje v naravi) zagotovo potencial, da se vključi v mrežo. Primerna lokacija je Domžalski dom in prvi razgovori z direkorjem CŠOD-ja so bili že uspešno izvedeni. Na ta način bi povečali nočitve zlasti v zimskih mesecih in na Veliko planino privabilo mlajšo generacijo, ki bi na Veliki planini izkusila edinstvena doživetja.
Tretji sklop pa je temeljil na marketingu, kjer študentje predlagajo celovito in enotno predstavitev Velike planine na spletu. Prav tako predlagajo še bolj privlačno paketno ponudbo, katero bi bilo potrebno še bolj poglobljeno predstaviti turističnim agencijam, dotaknili pa so se tudi modernejših oblik spletnega marketinga.
Udeleženci predstavitve so bili nad rezultati izjemno zadovoljni in študente pohvali, saj so v izjemno kratkem času (dobre 3 mesece in pol), neobremenjeni s preteklostjo in svežimi idejami prišli do konkretnih rezultatov. Rešitve hkrati ne zahtevajo prevelikih finančnih vložkov in so realni. Njihovo delo sta pozitivno pozdravila tudi podžupan občine Kamnik Matej Slapar in vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar, ki sta obljubila, da se bosta prizadevala, da se bodo njihove ideje tudi uresničile.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru programa »Po kreativni poti do praktičnega znanja«
