Na naše vztrajno ponavljanje zahtev po konkretnih odgovorih in podatkih, ki nam jih nočejo posredovati, so nam z Ministrstva za zdravje posredovali še en splošen (ne)odgovor v katerem krivdo za razburjanje občanov pripisujejo posameznim zdravstvenim domovom, ki naj bi se bali izgube sredstev, ki jih dobivajo za izvajanje nujne medicinske pomoči. Še več, na Ministrstvu za zdravje se bodo na zahteve lokalnih skupnosti očitno požvižgajo.
Na Ministrstvu za zdravje ponavljajo, da naj bi dokončne rešitve še ne bile pripravljene, (zgolj?) strokovna javnost, pa naj bi imela dovolj časa, da bo lahko podala svoje pripombe na predlog sprememb.
Iz njihovega zapisa gre razbrati, da se avtoritativno požvižgajo na mnenja in predloge, saj pravijo: »Ureditev službe NMP je v pristojnosti države in ne lokalnih skupnosti…« Vse skupaj je, žal, moč razumeti nekako v smislu, lahko ropotate kolikor hočete, mi bomo naredili po svoje.
Ministrstvo za zdravje: »Delovna skupina za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravje je v zadnjem času deležna s strani izvajalcev NMP na terenu raznovrstnih očitkov in diskreditacij, ki mejijo že na osebno raven in so v nekaterih pogledih tudi žaljive. Od vseh deležnikov pričakujemo izmenjavo stališč, ki temeljijo izključno na podlagi tehtnih argumentov. Za nobeno regijo v Sloveniji dokončne rešitve še niso pripravljene, strokovna javnost pa bo imela dovolj časa, da bo lahko podala svoje pripombe na predlog sprememb. Menimo, da so v ozadju večine neutemeljenih diskreditacij ,strah pred potencialno izgubo finančnih sredstev. ZZZS jih zdravstvenim domovom plačuje v pavšalu in se sedaj ponekod prelivajo v druge namene. Ne moremo pričakovati, da bodo vsa sredstva za izvajanje NMP ostala tam, kjer so sedaj, in da bodo za delovanje UC dodeljena nova, saj so finančna sredstva omejena. Sredstva morajo slediti bolnikom. Ureditev službe NMP je v pristojnosti države in ne lokalnih skupnosti, ključna pa je reorganizacija dela, ki temelji na potrebah državljana in ob tem upošteva dostopnost, varnost, kakovost in enakost.«
Ker gre za strokovno vprašanje in ker očitki Ministrstva za zdravje posredno letijo tudi na kamniški zdravstveni dom, smo za mnenje o odgovoru ministrstva zaprosili tudi direktorja ZD Kamnik – dr. Saša Rebolja, ki pravi: »Odgovor ministrstva jemljem kot generičen odgovor, ki niti ni odgovor na vprašanja, niti ne razjasnjuje problematike in predvsem ne omogoča izmenjave strokovnih stališč, saj jih v njem sploh ni. Da za nobeno regijo v Sloveniji še niso pripravljene dokončne rešitve preseneča, saj so urgentni centri v večji meri zgrajeni. Sicer pa, če namerava biti nivo oskrbe in dostopnost do zdravstvenih storitev na vsaj enaki ravni, mora tudi enota NMP na področju Kamnika in Komende, ostati kadrovsko in prostorsko vsaj na enaki ravni. Če se uresničijo domneve, da se urgentna ambulantna zapre, iz reševalnega vozila pa odvzame zdravnika, tega seveda ne moremo razumeti kot ohranjanje vsaj enakega nivoja oskrbe in dostopnosti.«
Ob pomanjkanju pravih odgovorov in informacij, ki jih na Ministrstvu za zdravje, iz nam nerazumljivih razlogov, nočejo posredovati, nam tako ostajajo zgolj ugibanja ob neuradnih informacijah, po katerih naj bi, na račun izgradnje urgentnega centra v Domžalah, v Kamniku prišlo do ukinitve 24-urne ambulante nujne medicinske pomoči v Kamniku ter zdravnika v reševalnem vozilu.
Morebitna izgradnja novega urgentnega centra v Domžalah je nelogična že vsaj iz geografskega vidika, saj so Domžale v neposredni bližini Ljubljane, hkrati pa imajo tudi avtocestno povezavom, zato bi bila izgradnja novega urgentnega centra najbrž bolj smiselna in logična, če bi bil le-ta lociran v Kamniku.