Sašo Rebolj, direktor ZD dr. Julija Polca Kamnik: “Predlog ukinitve službe nujne medicinske pomoči v Kamniku je absurden in nesprejemljiv, saj je organizacija sistema nujne medicinske pomoči namenjena izboljšanju oskrbe vsega prebivalstva in ne izboljšanju le za omejen krog ljudi na račun poslabšanja za ostale.”
Kljub zagotovilom, ki smo jih včeraj dobili v telefonskem pogovoru s predstavnico za stike z javnostmi Ministrstva za zdravje, da bomo odgovore na zastavljena vprašanja dobili že danes, le-teh še vedno nismo prejeli. Prejeli pa smo odziv Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, kjer se jim zdi ideja o ukinjanju službe nujne medicinske pomoči v Kamniku absurdna in nesprejemljiva.
Odziv Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik
Tudi v ZD Kamnik smo šokirani zasledili idejo, da se ukine službo nujne medicinske pomoči v Kamniku. Nov Pravilnik o nujni medicinski pomoči, katerega sprejem je načrtovan že za marca letos, naj bi na novo določil mrežo izvajalcev nujne medicinske pomoči, vendar o njem še nismo prejeli nikakršnih uradnih informacij niti v delu, ki zadeva področje občin Kamnik in Komende, kar se nam zdi glede na časovno bližino popolnoma nesprejemljivo.
Po informacijah, ki so nas dosegle, naj bi se ukinjeno službo nujne medicinske pomoči na kamniškem nadomestilo zgolj z reševalnim vozilom z reševalcema, zdravnik pa bi zgolj ob najnujnejših primerih naknadno prihajal iz Domžal, če bi bil seveda takrat razpoložljiv. Ambulanta nujne medicinske pomoči za paciente, ki pomoč lahko poiščejo sami, pa bi bila v celoti ukinjena.
Takšen predlog je absurden in nesprejemljiv, saj je organizacija sistema nujne medicinske pomoči namenjena izboljšanju oskrbe vsega prebivalstva in ne izboljšanju le za omejen krog ljudi na račun poslabšanja za ostale.
Sedanja služba nujne medicinske pomoči v Kamniku deluje 24 ur dnevno, vse dni v letu, v lastnih prostorih in z visoko usposobljenim kadrom, intervencije pa ne ovirajo dela splošnih/družinskih ambulant, saj službo NMP opravlja ločeno zdravstveno osebje. Služba NMP razpolaga s štirimi reševalnimi vozili, od tega sta dve namenjeni zgolj opravljanju nujne medicinske pomoči, dodatno pa še s terenskim vozilom urgentnega zdravnika. V dnevnem času ima na razpolago RTG, ultrazvok, specialista radiologa in biokemijski laboratorij.
Ukinitev te enote bi bistveno poslabšalo oskrbo najnujnejših stanj na področju občin Kamnik in Komenda in močno poslabšalo tudi dostopnost prebivalcev naših občin do zdravstvenih storitev izven rednega delovnega časa ambulant. Porušila bi odlično delujoč sistem nujne medicinske pomoči na našem področju, za ohranjanje tovrstne službe v Domžalah in ukinjanje v Kamniku pa ni nikakršnega strokovnega argumenta. Takšen sistem bi pomenil dva urgentna centra v neposredni bližini (Ljubljana in Domžale), na relaciji od Domžal preko Kamnika, Tuhinjske doline in vse do Celja, pa ne bi bilo več nobene enote, ki bi razpolagala z zdravnikom in reševalnim vozilom. Tu je več kot očitno, da ne gre za geografsko enakomerno razporejanje enot nujne medicinske pomoči oz. urgentnih centrov in da ta rešitev ne bi poskrbela za enakomerno časovno in strokovno pokritost prebivalstva, ampak za koncentracijo centrov okrog Ljubljane, potem pa na desetine kilometrov nič. Odzivni časi oz. časi od klica do prihoda do pacienta, bi se bistveno podaljšali, posebno če upoštevamo, da reševalci (ki so po izobrazbi zdravstveni tehniki ali diplomirani zdravstveniki) nimajo ne znanja in ne kompetenc za diagnostiko in zdravljenje.
Delo enot nujne medicinske pomoči ne zajema zgolj stanj, kjer terensko delo zajema le najnujnejšo oskrbo in nato hiter prevoz v bolnišnico, ampak cel spekter stanj, ki ne morejo čakati na ordinacijski čas osebnega zdravnika, in v urgentni center zaradi zdravstvenega stanja ne morejo priti sami. Večino takih bolnikov je bilo sedaj možno oskrbeti na domu brez napotitve v bolnišnico. V sistemu, kjer bi bila na razpolago zgolj reševalca, taka oskrba ne bi bila mogoča in bi bil potreben transport takega bolnika na pregled k zdravniku v nek urgentni center in nato nazaj domov (na primeru Motnika, bi to pomenilo 90 kilometrov nepotrebnega prevoza in ves ta čas tudi zasedenost reševalnega vozila).
Ne moremo se strinjati, da bi sistem vzpostavljanja urgentnih centrov prinesel prednosti mestom, kjer bodo uvedeni, in zato jemal za talce prebivalce dveh občin s 37.000 prebivalci. Edini razlog za ukinjanje sedanjega nivoja oskrbe najdemo v tem, da bi se s prihrankom pri nas, sredstva za izboljšanje zagotovilo nekje drugje. Argumenti, da je ukinitev 24-urne ambulante, odstranitev zdravnika iz terenske ekipe in koncentracija centrov okrog Ljubljane boljša za prebivalce naših občin, ne morejo prepričati niti zdrave pameti.
Sašo Rebolj, dr. med., spec.,
direktor ZD dr. Julija Polca Kamnik
