V petindevetdesetem letu starosti je preminul doktor arheoloških znanosti, akademik in častni občan Občine Kamnik, dr. Stane Gabrovec.
Stane Gabrovec, rojen 18. aprila 1920 v Kamniku, umrl 12. januarja 2015, dr. arheoloških znanosti.
Maturiral je 1939 na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, med II. svetovno vojno je bil interniran v Italiji in Švici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1948 diplomiral iz arheologije in klasične filologije ter 1962 doktoriral v Zadru. V študijskem letu 1959–60 se je kot univerzitetni asistent izpopolnjeval v arheološkem seminarju univerze v Tübingenu. Služboval je v Narodnem muzeju Slovenije kot vodja arheološkega oddelka, od 1977 kot znanstveni svetnik, 1987 je bil upokojen. Od 1969 je kot honorarni profesor predaval prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Izredni član SAZU je od 23. aprila 1987, redni od 30. maja 1991.
V Narodnem muzeju je s sodelavci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacije s kartotekami in arhivskim gradivom, posebej dunajskim pred 1918. Z dr. Jožetom Kastelicem je 1948–51 vodil izkopavanje staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na Pristavi pri Bledu. Od 1960 do 1974 pa je vodil velika mednarodna izkopavanja v Stični (ob sodelovanju arheološkega seminarja univerze iz Marburga na Lahni, inštituta Smithsonian iz Washingtona in arheološkega seminarja ljubljanske univerze). Izkopavanja so prinesla pomembna nova spoznanja o nastanku mogočne železnodobne naselbine nad Virom pri Stični, ene največjih v jugovzhodnem predalpskem prostoru, ter graditvi njenega utrdbenega sistema, pa tudi o načinu pokopavanja v rodovno-družinskih gomilah. Rezultati teh raziskav niso pomembni le zaradi novega gradiva in tehničnih podatkov, ampak so dali nov uvid v zgodovino dolenjske kulturne skupine, ki ima med železnodobnimi kulturami Slovenije in tudi v širšem okviru Srednje Evrope in Balkana zelo pomembno mesto. Izkopavanje v Stični je bilo v mnogih pogledih pionirsko in dragocena šola modernih izkopavanj. Objava izkopavanj v treh zvezkih (Stična I, Stična II/1 in Stična II/2, Kat. in monogr. 28, 1994; id. 37–38, 2006 in 2008–2010) je bila s priznanjem sprejeta tudi v tujem strokovnem tisku.
Svoje glavno delo je Gabrovec posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Kot vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja je sistematično skrbel za objavo starega fonda arheološkega gradiva, ki ga več kot polovico hranijo v tujih muzejih (Dunaj, Gradec, Trst, Harvard) in je bilo zaradi tega nedostopno za znanstveno raziskovanje v Sloveniji. Najvidnejši rezultat tega prizadevanja je objava nekropole z Mosta na Soči v treh zvezkih (Most na Soči (S. Lucia) I. in II. Kat. in monogr. 22, 1983, in 23/ 1–2, 1984–1985).
Na podlagi sistematičnih objav gradiva in izkopavanj je dal v svojih številnih študijah sintezo bronaste in železne dobe Slovenije. Tako je izdelal novo kronologijo za bronasto in železno dobo, zlasti zadnja je temeljnega značaja in je doživela splošno mednarodno odmevnost. Na novo je opredelil kulturne skupine halštatskega in latenskega obdobja na Slovenskem in v njenem sosedstvu ter orisal njihovo kulturnohistorično podobo. Številne so njegove temeljne študije o posameznih zvrsteh materialne kulture in s področja duhovne kulture. Med prve sodijo predvsem študije o obrambnem orožju (oklepih in čeladah), med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi probleme etničnih nosilcev železnodobnih kultur na Slovenskem in Balkanu. Rezultate svojih študij je strnil v sintetičnem prikazu bronaste in železne dobe Slovenije in Istre, ki je izšel v monumentalnem delu Praistorija jugoslovenskih zemalja IV (1983) in V (1987), katerega sourednik je bil.
O rezultatih svojega dela je predaval na številnih strokovnih srečanjih, kongresih in v arheoloških inštitutih doma in v tujini. Bil je urednik številnih strokovnih revij in publikacij, še vedno je član uredniškega odbora Arheološkega vestnika. 1971 je vodil sekcijo za bronasto in železno dobo na svetovnem kongresu za pra- in protozgodovinske vede v Beogradu. Bil je tudi soorganizator mednarodne razstave o situlski umetnosti v Padovi, na Dunaju in Ljubljani.
Od 1962 je redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti in umetnosti BiH v Sarajevu, od 1963 je dopisni član Inštituta za pra- in protozgodovino Italije in od 1972 Inštituta za etruščanske in italske študije, od 1967 izredni in od 1977 redni član nemškega arheološkega inštituta, od 1985 dopisni član Bavarske akademije znanosti v Münchnu.
1996 je za življenjsko delo prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva, 2000 pa Zoisovo nagrado.
Za njegov 60. jubilej mu je Narodni muzej Slovenije posvetil 20.–21. zvezek Situle (Zbornik razprav), kjer je objavljena tudi njegova bibliografija (do 1980). Za njegovo 80-letnico je bilo organizirano znanstveno srečanje pod pokroviteljstvom SAZU (Arheološki vestnik 52, 2001), za 90-letnico je potekala svečanost v muzeju v Kamniku.
Izbrana bibliografija:
Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozemlja, Arheološki vestnik 1, 1950, str. 87–112;
Najstarejša zgodovina Dolenjske: vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki, Dolenjska muzejska knjižnica 1, Novo mesto 1956;
Prazgodovinski Bled/The prehistory of Bled, Dela SAZU 1. raz. 12 (Ljubljana 1960);
Grob z oklepom iz Novega mesta, Situla 1, 1960, str. 27–79;
Žarnogrobiščna komponenta v situlski umetnosti, v: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Situle od Pada do Donave. Razstava Padova – Ljubljana – Dunaj, Ljubljana 1962, str. 3–7;
Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga, Arheološki vestnik 13–14, 1962–63, str. 293–347;
Kronologija čelad negovskega tipa, Situla 8, 1965, str. 177–186;
Halštatska kultura Slovenije, Arheološki vestnik 15–16, 1964–1965, str. 21–63;
Zur Hallstattzeit in Slowenien, Germania 44, 1966, str. 1–48;
Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, Arheološki vestnik 17, 1966, str. 169–242;
Dvozankaste ločne fibule, v: Godišnjak 8, Centar za balkanološka ispitivanja 6, 1970, str. 5–65;
Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji, Arheološki vestnik 24, 1975, str. 338–385;
Der Beginn der Hallstattkultur und der Osten, v: Die Hallstattkultur. Frühform europäischer Einheit. Internationale Ausstellung, Schloss Lamberg, Steyr, Linz 1980, str. 30–53;
Alcuni problemi attuali dell´arte delle situle, v: Este e la civiltà paleoveneta a cento anni dalle prime scoperte. Atti dell´XI convegno di Studi Etruschi e Italici, Este – Padova 1976, Firenze 1980, str. 143–152;
Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija, Katalogi in monografije 22, Ljubljana 1983 (soavtorstvo z D. Svoljšakom);
Bronzano doba. Jugoistočnoalpska regija, v: Praistorija jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano doba, Sarajevo 1983, str. 21–96;
Željezno doba. Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom, v: Praistorija jugoslavenskih zemalja V. Željezno doba, Sarajevo 1987, str. 29–181;
Etruskischer Niederschlag in Slowenien, v: Etrusker nördlich von Etrurien. Akten des Symposiums von Wien-Schloss Neuwaldegg, OAW Sitzungsberichte 589, 1992, str. 203–218;
Stična I. Naselbinska izkopavanja/Siedlungsausgrabungen, Katalogi in monografije 28, Ljubljana 1994 (s sodelavci);
50 Jahre Archäologie der älteren Eisenzeit in Slowenien, Arheološki vestnik 50, 1999, str. 145–188;
Stična II/1. Gomile starejše železne dobe/Grabhügel aus der älteren Eisenzeit, Katalog, Katalogi in monografije 37, Ljubljana 2006 (s sodelavci);
Stična II/ 2. Gomile starejše železne dobe/Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Razprave/ Studien. Katalogi in monografije 38, Ljubljana 2008–2010 (s sodelavci).
Vir: Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Več o dr. Stanetu Gabrovcu lahko najdete na spletni strani Branka Novaka – Častni občani Občine Kamnik – http://nakamniskem.si/castni/gabrovec/index.php
Žalna knjiga in žalna seja
Žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v spomin na prof. dr. Stanislava Gabrovca, čigar pogreb bo potekal v družinskem krogu, bo v sredo, 21. 1. 2015, ob 16. uri, v sejni dvorani Občine Kamnik.
Vpis v žalno knjigo je možen od srede, 14. 1. 2015, do srede, 21. 1. 2015, in sicer v času uradnih ur v pritličju občinske stavbe.
