S kratko slovesnostjo in precej daljšim zabavnim druženjem ob brezplačni jedači in pijači, so se sinoči tudi uradno odprla vrata prenovljenega gostinskega lokala na spodnji postaji nihalke, ki mu je zajeten občinski finančni »lifting«, omenja se znesek okrog 50.000 €, omogočil temeljito plastično operacijo, tako da je nekdanji bife »Pri žičnici« postal »Gostilna Pod žičnico«.
Otvoritveno druženje pod Veliko planino je imelo, navkljub dekorativni prisotnosti planšarskih oprav, domala povsem mestni oz. ljubljanski značaj, kar ni nič nenavadnega, saj je bilo med povabljenimi gosti, poleg velikega števila novinarjev iz pretežno izobraževalnih rumenih medijev, opaziti tudi precejšnje število bolj ali manj znanih obrazov s slovenske žolto obarvane medijske scene, ki jih sicer v dolini Kamniške Bistrice ne srečamo ravno za vsako smreko. Neuk obiskovalec, ki ga je po naključju zaneslo na odprtje, bi si morda celo mislil, da bo v prenovljenem lokalu potekal predizbor za slovensko evrovizijsko popevko, zato se lahko nadejamo, da bo odprtje prenovljenega lokala vsaj še nekaj časa odmevalo med novicami, predvsem pa trači slovenskih medijev ter pripomoglo k dobremu obisku, predvsem pa prometu lokala.
“Pop” pristop v prenovljenem lokalu je opaziti že v kuhinji, saj sta jo, menda sicer zgolj začasno, prevzela nekdanja tekmovalca resničnostnega šova »Gostilna išče šefa« Teja Perjet in Jani Jugovič. Njuna naloga naj bi bila uvajanje novega kuharja, je pa Jani na vprašanje o trajanju njunega mandata dejal, da bosta tu zgolj toliko časa, da velikoplaninsko kuhinjo spravita v red. Sicer ne vemo koliko časa imata še do upokojitve, ampak v primeru, da jima uspe »velikoplaninsko kuhinjo spraviti v red«, bosta bržčas deležna najvišjega priznanja občine in lepe upokojitvene slovesnosti. No, razen v primeru, če smo »red v velikoplaninski kuhinji« razumeli nekoliko po svoje, kar se nam rado primeri. Kakorkoli že, Teji in Janiju, ki sta vajena »začasnega bivanja pod kamerami«, v lokalu pod Veliko planino najbrž ne bo hudega.
O sami hrani zaenkrat ne moremo povedati kaj dosti več od tega, kar je razbrati z jedilnika. Resda je bila na voljo tudi pogostitev z miniaturnimi prigrizki, kanapejčki oz. t.i. »finger food«, ampak kuharjem bi najbrž, zgolj na podlagi zaužitih prigrizkov, lahko naredili krivico, zato bomo ponudbi hrane ter konkretnim porcijam namenili več pozornosti v enem izmed prihodnjih prispevkov.
Naj pa bi bile, po besedah v.d. direktorja Leona Kedra, vse jedi v novi gostilni na voljo po zelo dostopnih cenah, kar je več kot razveseljivo. Gorski zrak človeka zlakotni in pohodniki znamo biti precej ješči. Cenovno ugodna ponudba hrane očitno sovpada tudi z občinskimi namerami po odprtju socialne kuhinje, v namen katere je bilo v proračunu športnim dejavnostim odvzeto 12.000 evrov. Šele zdaj namreč lahko razumemo kam je šel denar, moramo pa iskreno priznati, da gre za genialno idejo, katere pravi namen se nam je razkril šele sinoči. Občina Kamnik z odprtjem prenovljenega lokala v lasti občinskega podjetja namreč hkrati klesti po več muhah; socialno ogroženi občani se bodo na sprehodu do žičnice rekreirali na Koželjevi poti, si v Gostilni Pod žičnico privoščili cenovno ugoden obrok, nazaj grede, hrana človeka vendarle nekoliko poleni, pa se bodo lahko peljali s KamnikBusom, da le-ta ne bo povečini prevažal zgolj šoferja.
Spričo tega je najbrž ponos kamniških občinskih velmož, ki so se, kot lokalna družabna smetana, polnoštevilno udeležili odprtja, najbrž povsem upravičen, župan pa je, v pozdravnem nagovoru prisotnim, najbrž tudi v skrbi za proračun, lokalu zaželel dobro in čim uspešnejše delo.
Na odprtju lokala niso bili prisotni zgolj novinarji, starlete in lokalni občinski funkcionarji, ampak so se vabilu na dogodek odzvali tudi gorski reševalci, nekateri sosedje ter okoliški gostinci, ki jih je prignala že vljudna radovednost, medtem ko je bilo od od nekdaj rednih gostov lokala pod žičnico opaziti zgolj par posameznikov.
Lahko bi rekli še k sreči, kajti na samem odprtju se je konkretno izkazala pravilnost naših nedavnih kritik, da je lokal s preobrazbo, predvsem na račun »kitajskega« zidu, ki grobo deli prostor, izgubil dobršno mero funkcionalnosti, saj je v lokalu, četudi so bile za to priložnost odstranjene mize in je bilo prisotnih zgolj za dober avtobus gostov, vladala precejšnja gneča. Še posebej na prehodih proti šanku in WC-ju. Kako bo takrat, ko bosta v lokal hkrati prihrumela dva avtobusa, ali bog ne daj trije, lulanja željnih in pijače žejnih obiskovalcev, pa bo pokazal čas. Plesalo se, četudi je bila ob odprtju ves čas prisotna harmonika, tudi tokrat ni, saj za kaj takšnega v lokalu preprosto ni več prostora. Temu lokal, v katerem se je nekdaj veliko tudi plesalo, očitno ni več namenjen, dasiravno bi imel, že zaradi svoje osamljene lege in velikega števila parkirnih mest, vse pogoje tudi za dobičkonosno lokalno plesno-glasbeno večerno zabavišče. Ampak to je nek povsem drugačen koncept, ki ga je vodstvo družbe, ob načrtovanju prenove, najbrž spregledalo. Zdaj je pod Veliko planino zgolj “nobel” butična gostilna.
Če so se vam ob napisanem začele cediti sline in ste nameravali že danes lakoto potešiti s kosilom v Gostilni Pod žičnico, vam svetujemo, da na štedilnik nemudoma pristavite kozico, kajti svoj glad boste zaenkrat, v zimski sezoni, tam gori pod planino lahko potešili zgolj ob vikendih, za vsakodnevno prehranjevanje, pa boste morali počakati na lepše in toplejše dni poletne sezone.
Skratka, prenovljeni lokal Pod žičnico je od sinoči uradno odprt, v dobrobit zadovoljnih obiskovalcev Velike planine ter občinske malhe, pa se, navkljub navihani zabeli skeptičnega cinizma izpod našga persea, tudi sami nadejamo, da bo lokal, čim prej in čim bolje, zaživel skladno s svojim namenom.
