Tokratni zapis bi radi začeli obratno. Preden poveva, kaj vse smo doživeli tekom Dobrodelnih pohodov pretekli vikend, bi sporočilo začeli z zahvalo vsem, ki ste se kljub nizkim temperaturam odpravili na vrh in s svojim podpisom pomagali dijakinji v stiski.
Skupaj smo zbrali 1123 podpisov, najbolj pa so nas osupnili zbrani prostovoljni prispevki, ki se jih je nabralo več kot 1,140 €. Iskrena zahvala gre zlatemu sponzorju in glavnemu podporniku projekta, Gostilni pri planinskem orlu ter z njim, Petru in Janezu Uršiču za vso pomoč. Dijakinji iz enostarševske družine iz okolice Kamnika bomo tako lahko podarili 1,704€ in ji olajšali vsakdan.
Letos smo k udeležbi želeli privabiti kar se da veliko obiskovalcev, zato smo se odločili, da vsak dan pohodov zapolnimo z dogajanjem, ohranili pa smo tudi lanskoletno idejo 48-urnega kroženja zastave Študentskega kluba Kamnik.
Prvi pohodniki so se v petek, 2. marca, na začetku poti lahko posladkali s palačinkami, ki so jih na lastno pobudo za njih pekli taborniki iz Rodu bistriških gamsov. Za njihovo samoiniciativnost in željo po pomoči smo jim resnično hvaležni. Kot rečeno pa se pohodi niso zaključili, ko je Svetega Primoža zajela tema. Ravno nasprotno. Naši pridni aktivisti so se izmenjevali vsake štiri ure in se pridno vpisovali v knjigo podpisov tudi ponoči. Zabave najbolj željni pa so se zaradi sveže zapadlega snega tudi sankali in pri tem neizmerno uživali.
Naslednje jutro, na drugi dan pohodov, 3. marca, smo se zbudili s približno 200 podpisi. Čakal nas je prvi skupni pohod. A ne čisto običajen. Pridružila se nam je namreč naša najboljša smučarska tekačica Petra Majdič. Aktivisti Študentskega kluba Kamnik, kamniški taborniki, poslanec Matej Tonin, podžupan Matej Slapar in drugi pohodniki, ki so želeli spoznati Petro Majdič, smo se ob 9.45. uri zbrali pri Domu krajanov na Vegradu, kjer smo jo pričakali. Po prihodu smo se najprej seveda spoznali, hitro poslikali in podali proti vrhu. Petra nas je navdušila. Spoznali smo jo kot izjemno zgovorno, prijazno in prekrasno osebo. Pot na vrh je bila z njo izjemno prijetna. Takoj po prihodu na vrh smo se seveda vsi, en za drugim podpisali v knjigo podpisov. Na vrhu je nastopilo sproščeno vzdušje, saj smo se v notranjosti hiše podružili ob odličnem narezku in sladkem pecivu, ki ga je za nas tudi letos pripravila Gostilna pri Planinskem orlu z Janezom Uršičem na čelu. Sledilo je obvezno fotografiranje, pri čemer je Petra poskrbela, da za to ni bil prikrajšan nihče. Naše druženje smo zaključili s sladkanjem z rogljički, ki nam jih je namenila Pekarna Pečjak.
Petri bi se ob tej priliki najlepše zahvalili za njeno prihod, dobro voljo, nasmejan obraz in predvsem sproščenost, ki jo je s svojo udeležbo ustvarila. Hvala tudi Mateju Toninu in Mateju Slaparju za izkazano podporo.
Drugi dan se na tem mestu še ni zaključil. Sledil je namreč prihod naprave za slikanje, ki jo imenujemo FOTOBOX. Takoj po postavitvi so začele padati prve zabavne ideje, kaj naj bi to sploh bilo. Najbolj nas je nasmejala ideja, da smo GO postavili radar. Seveda ni šlo za radar, smo pa s posnetimi fotografijami ustvarili spomine, ki jih bomo lahko obdržali celo življenje in se spominjali Dobrodelnih pohodov. V trenutku, ko smo se začeli slikati, smo se vsi, ki smo bili takrat na vrhu, spremenili v veselja polne otroke in se neizmerno zabavali.
Nedeljsko jutro in s tem zadnji dan pohodov smo začeli že zgodaj. Na vrh zasneženega hriba smo morali namreč spraviti vso potrebno opremo za nastop Ansambla Šus, ki se je velikodušno odzval na naše vabilo za nastop na Dobrodelnih pohodih. Ko je bila oprema naložena, smo se aktivisti in glasbeniki odpravili na zadnji in zaključni vzpon. Na vrhu smo počakali le še na zaključek svete maše in žur na 850 metrih nadmorske višine se je začel. Zavrteli in zavriskali smo se tako mladi kot malo starejši udeleženci pohodov. Težko bi z eno besedo opisali vzdušje, ki je vladalo v zadnjih urah Dobrodelnih pohodov. Bilo je zabavno, povezujoče in predvsem veselo. Zaključili smo točno tako kot smo si želeli. Piko na i je na koncu naredil seštevek vseh podpisov in izjemna gesta Petra Uršiča, ki je Študentskemu klubu Kamnik podelil Zlato plaketo za dobrodelnost, česar smo se močno razveselili in smo nanjo več kot ponosni. To je bil zadnji dokaz, da delujemo v pravi smeri in da smo lahko na naše Dobrodelne pohode, kot tudi na celoten Dobrodelni mesec marec izjemno ponosni. Plaketa od nedelje že krasi prostore Študentskega kluba Kamnik, kjer jo ponosno razkazujemo.
Zahvalili bi se še ostalim sponzorjem, ki so nam na različne načine pomagali, da so Dobrodelni pohodi uspeli v takšni meri. Pomoč so nam poleg že omenjenih nudili še Apolonij d.o.o., Voda 902 in podjetje Mediaspeed.
Za konec vas vse lepo vabimo na naše naslednje dogodke v sklopu Dobrodelnega meseca marca, katere lahko spremljate na naši Facebook strani ŠKK Dobrodelni marec.
Neža Špenko in Anamarija Dolenc,
Študentski klub Kamnik
