Vsega lepega je enkrat konec, in tako tudi Jadranja za jutri…
Ob finančni podpori sponzorjev in donatorjev smo uspešno izpeljali že osmi izobraževalno terapevtski projekt, avtorski projekt športnega društva SAPPA, ki je namenjen jadranju otrok s posebnimi potrebami.
Brez finančne podpore ne bi bilo niti letošnjega, že osmega izobraževalno-terapevtskega projekta Jadranje za jutri. Takšne ‘sponzorske’ majice so prejeli vsi mladi udeleženci.
Zadnje jutro v Marini Veruda je bilo namenjeno le še zajtrku, izkrcanju in slovesu. Eni prej, drugi malo kasneje so zapustili marino in se odpeljali vsak po svojih poteh. Eni proti domu, drugi še na ogled puljske Arene. Vsi polni vtisov in lepih jadralskih spominov.
Kaj dodati na koncu…
Posebni otroci so krasni otroci, otroci, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj.
Včasih se zazdi, da je za večino otrok, ki jih peljemo jadrat, izkušnja enekovredna čudovitemu izletu na Luno, ker se dogajanje odvija povsem izven njihovega normalnega okolja.
Mogočna narava, ki žene jadrnico po neskončnem morju. Nobenih klimatskih naprav, cel dan svež zrak, naravna svetloba sonca, nobenega hrupa, le šumenje valov. Otroci, ki jih sprejmemo kot enakovredne člane posadke čutijo vse sunke in pospeške vetra. Kdo ve kako vse skupaj buri njihovo domišljijo in kam jih odpelje? Mogoče imajo občutek, da je barka živa in da v bistvu jahajo na zmajevem hrbtu po morju, ki je tu od nekdaj.
Valerija Janhar Černivec, profesorica pedagogike in spremljevalka otrok iz ZGNL, je te besede namenila vsem, ki so omogočili in izpeljaji letošnji projekt…
Lahko pozabijo kaj si rekel, lahko pozabijo kaj si naredil, nikoli pa ne bodo pozabili kako so se ob tem počutili. Po osmih jadranjih nam je tudi povsem jasno, da nikoli nisi resnično živel dokler nisi naredil nekaj za nekoga, ki ti tega ne more poplačati.
Kakorkoli že, mi se bomo še naprej po svojih najboljših močeh trudili, da jim takih in podobnih občutkov ne zmanjka.
Brane Vrankar, ŠD SAPPA
