Blagoslov zelenja je stara krščanska šega izpričana je bila že v 9. stoletju. Gotovo je prekrila predkrščansko obredje, ki je bilo povezano z določenimi vrstami »svetega rastlinja«.
Določeno rastlinje naj bi pospeševalo rast, plodnost, zdravje, življenje in odganjalo zle duhove, uroke, demone, coprnice, zle misli, bolezni, varovalo pred hudo uro, ognjem, škodljivci. To vlogo je v krščanstvu prevzelo blagoslovljeno zelenje ali žegnan les. Takšen žegnan les je tudi cvetnonedeljska butara, v različnih predelih drugače poimenovana in sestavljena iz različnih vrst lesa in dodatkov.
V Budnarjevo domačijo v Zgornje Palovče je nedeljsko popoldne pripeljalo lepo število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali 15 primerkov različnih cvetnonedeljskih butaric z različnimi imeni kot so: kravji žegen, pušelj, presmec, snop, ljubenska potica, kaštron, pušlc, prajkl in drugače imenovanih butar iz različnih slovenskih pokrajin.
Na že 6. festivalu cvetnonedeljskih butaric so tovrstno kulturno dediščino na ogled postavili; izdelovalec ljubenskih potic Jože Hudej iz Ljubnega ob Savinji, kravji žegen iz Roba na Dolenjskem so pripravile prostovoljke, zelenje so v prajkl povezali v Turističnem društvu Rateče pri Planici, ljubljanske butarice iz Sostrega je pripravila družina Birk, palovške butarce je izdelala Bernardka Kvas, šmarsko butarico je pripravila Sabina Romšak, pušl in kaštron iz Baške grape so izdelali člani Društva Baška dediščina, butarico s čipko iz Selške doline so pripravili v Turističnem društvu Železniki, snop so prikazali člani Turističnega društva Topolšica ter sekcije podeželja in Turistično društvo Črna na Koroškem, letos prvič pa so člani Turističnega društva Žirovski vrh na ogled postavili žirovsko butarico in butarico iz Poljanske doline.
V “hiši” so si obiskovalci lahko izdelali svojo butarico pod mentorstvom domačink Bernarde Kvas in Fani Sovinjšek, butarice pa je izdeloval tudi Janko Čebulj iz Krašnje.
V Turističnem društvu Kamnk smo še posebej veseli lepega števila obiskovalcev in sodelujočih, saj je leto 2018 leto evropske kulturne dediščine in prav dediščino, šege, navade in običaje vam želimo v Budnarjevi domačiji še bolj približati.
Besedilo in fotografije: Sabina Romšak
