V četrtek 23.02.2017, se je v KIKštarerju odvijal dogodek, na katerem so udeleženci spoznavali platforme za množično zbiranje sredstev – crowdfunding. Predavatelji so predstavili tako platforme, ki delujejo v Sloveniji, kot tiste izven slovenskih meja.
S predavanjem je pričel Matej Rauh, direktor platforme za množično financiranje – Adrifund, ki je predstavil tako konkurenčne platforme za množično financiranje, kot tudi oblike množičnega financiranja. Udeležence je vodil skozi postopke priprave projekta, kampanije in zaključek le te. Sledia je predstavitev platforme Adrifund, vseskozi pa je, za lažjo predstavo udeležencev, iskal vzporednice z bolj znanimi platformami kot so Kickstarter in Indiegogo.
Povedal je, da se za iskanje sredstev preko platforme Adrifund zanimajo tudi tujci iz področja bivše Jugoslavije, pa vendar trenutno na njej uspevajo predvsem domači projekti. Naj spomnimo, da se je Adrifundove platforme poslužil tudi TV voditelj Klemen Slakonja in preko nje zbiral sredstva za izdelavo komične video parodije z naslovom »Trump«. Čeprav je platforma sicer namenjena zbiranju sredstev za realizacijo različnih produktov in storitev, pa se je na slovenskem trgu nekako pozicionirala kot platforma za realizacijo »umetniških« projektov. Matej Rauh pravi, da so ponosni na uspešnost, ki jo dosegajo in z veseljem pove, da je le ta okoli 65%. Eden od dejavnikov uspešnosti je predselekcija, na kateri pregledajo in ocenijo možnost uspeha projekta na njihovi platformi. Vse projekte, ki si obetajo globalno delovanje in potrebujejo relativno viskoke investicije, pa raje preusmerijo na katero od tujih platform za množično financiranje.
Predavanje je nadaljevala Marina Markežič, predstavnica platforme za množično investiranje – CONDA. Predstavila je razlike med množičnim financiranjem in množičnim investiranjem. Marina pravi, da je glavna razlika v tem, da pri množičnem investiranju, investitoriji posodijo sredstva v zameno za obresti ali celo delež podjetja, med tem ko pri množičnem financiranju, podporniki doniranjo sredstva v zameno za nagrado, ki se v večini primerov kaže kot izdelek (projekta) katerega podpirajo. Dobra stran platforme kot je CONDA je tudi, da združuje investitorje pod eno streho in v primeru investicije v podjetje, le ta sklene pogodbo z »enim« investitorjem (CONDA). Marina je podrobneje predstavila platformo CONDA in njihovo delovanje tako doma kot v tujini, investicijske trende, vlagatelje in njihove preference ter uspešno zaključene projekte, ki so iskali investicije na njihovi platformi.
Sledilo je predavanje Nika Klanška, katerega večina ljudi pozna kot vezni člen med Slovenijo in ameriško platformo Kickstarter. V predavanju je podrobneje predstavil možne oblike financiranja start-up podjetij, tipe investitorjev, delil pa je tudi svoje bogate izkušnje iz crowdunding kampanij. Kot zanimivost naj povemo, da je Niko bil udeležen pri 40. uspešno zaključenih kampanijah na platformi Kickstarter. Povedal je, da poznamo predvsem dve obliki investicij. Investitorje in »smart money« oz. pametni denar. Pri prvi obliki investicij govorimo predvsem o angelskih investicijah, inkubatorjih, pospeševalnikih, skladih tveganega kapitala in investicijah podjetij. Pri »smart money« pa ne govorimo le o investiranju v startup podjetje, temveč tudi o nasvetih, upravljanju, pomoči pri iskanju kadrov, promoviranju podjetja in pomoči pri izstopu ustanoviteljev iz lastniške strukture t.i. Exit. Kot investitorja iz ZDA je omenil znanega filmskega igralca Ashtona Kutcherja in izpostavil njegovo dodano vrednost pri projektih. Seveda poleg investicijskega kapitala govorimo predvsem o promociji.
Za tiste, ki se pripravljate na crowdfunding kampanijo je Niko dodal še nekaj nasvetov. Kampanijo uporabljamo, da testiramo trg in prejmemo povratne informacije, da prejmemo semenski kapital za razvoj našega podjetja in oblikujemo skupnost. Glavne sestavine uspešne kampanije po besedah Nika so: tim, zgodba in šele na to produkt. Vse skupaj pa mora biti podprto z močno skupnostjo. Dodal je še nekaj pravil za katere predlaga, da jih upoštevate: donacije upoštevajte kot prednaročila, postavite si cilje in časovne okvire. Pred vsem pa izpolnite obljubljeno ter dobavite prednaročila vašim podpornikom.
V zadnjem delu, se je predavanje prevesilo v okroglo mizo, kjer so udeleženci zastavljali vprašanja vezana na predstavljeno tematiko. Vprašanja so bila zelo zanimiva in pričakovano so sledili zanimivi odgovori. Odgovori na vprašanja kot so: kako nagovarjati potencialne podpornike, ali ceno oblikovati z DDV-jem čeprav gre za donacije, kako določiti budget za oglaševalski del kampanije ipd.
Po končanem formalnem delu je sledilo neformalno druženje predavateljev in udeležencev, ki se je zavleklo do poznih večernih ur. Ne malo udeležencev je izkoristilo priložnost za networking in predstavitev lastnih projektov ter iskanje usmeritev za nadaljni razvoj le teh. Kdo ve, morda so se ustvarila tudi nova poslovna zavezništva.
Rok Colarič