V Mladinskem centru Kotlovnica je bila včeraj zvečer odprta zanimiva razstava likovnih del mlade kamniške likovne ustvarjalke Kaje Judež, ki se je s svojo prvo samostojno razstavo obenem tudi premierno predstavila širši kamniški likovni javnosti.
Odprtje razstave, ki ga je povezoval Aljoša Rebrača, sta z glasbenim nastopom popestrila pevka Teja Poljanšek in kitarist Matic Smolnikar, Laura Levec pa je prebrala spremno besedo Anžeta Slane, ki je o razstavi in likovnih delih Kaje Judež zapisal:
Duša kot zvezda, nebo kot oseba
Dvajsetletna Kamničanka Kaja Judež se dobro zaveda, da večina likovnih del v sebi skriva veliko več, kot je razvidno na prvi pogled. In ne zanika, da njena dela vsebujejo prav to. Iz njenih slik je jasno razvidno, da jo prvenstveno zanima dvoje – človeško (žensko) telo in prostrana brezkončnost neba. A ne gre samo za nebo, gre tudi za tisto, kar je če bolj oddaljeno kot nebo – vesolje.
Glavni element Kajinih slik je zrak, ki nas obdaja; ki je neviden, a hkrati neverjetno otipljiv; ki ga ljudje potrebujemo za preživetje. Hektičnost dandanašnjega načina življenja nam pogosto ne omogoča, da se ustavimo in v miru vdihnemo in izdihnemo. Vse preveč smo zadihani in lovimo sapo, ko nam tega ne bi bilo treba. In to je eno od sporočil, ki ga je mogoče razbrati iz Kajinih del.
Če je upodobitev zraka in vesolja, kar nam daje vtis neke druge dimenzionalnosti in transcendentne poglobljenosti, so v oči kipeče upodobitve teles. Avtorico nedvomno zanima telo, njegov materializiran položaj v prostoru in razvoj njegovega položaja na avtoričine mestoma nadrealistične ideje.
Zakaj nadrealistične? Ker nekatere upodobitve presegajo meje človekovega mišljenja. Ker nekatere upodobitve segajo onkraj otipljivega in predstavljivega. Nekje v ozadju je začutiti odseve Fride Kahlo in Reneja Magritta. Morda je naključje, morda pa tudi ne. Nadrealistične prvine so precej nespregledljive in so tako ena od prvin Kaje Judež.
Sam odnos do telesa je pa nadvse realističen. Videti je, da avtorico telo zanima. Da jo fascinira anatomija mišic, kosti in kit, ki so lahko groteskno skrivenčene. Telesa ne idealizira, ampak ga prikaže v vsej lepoti njegove nepravilnosti. Vrača ga nazaj prvinskemu, kar je mogoče občutiti ob stiku upodobljenih okončin z naravnimi elementi.
Čeprav celota deluje grobo, nedokončano, je tako videnje napačno. Saj je prav to lepota teh upodobitev. Z grobimi in jasnimi potezami čopiča je telo naslikano telo približano izvorni teksturi upodobljenega. Nepopolnost, ki se je treba zavedati in ki je, taka kot je. Lepa.
Anže Slana
Razstavo likovnih del Kaje Judež si lahko do nadaljnega ogledate v razstavišču Mladinskega centra Kotlovnica, ki se nahaja v kleti Doma kulture Kamnik.
