Varuh človekovih pravic se je, ob težnjah po novem zaostrovanju preventivnih ukrepov, zavzel za pravice oskrbovancev v socialno varstvenih zavodih, predvsem domovih upokojencev.
Pred tednom dni smo poročali, da so želeli v Domu starejših občanov Kamnik znova uvesti strožje preventivne ukrepe oziroma prepoved obiskov, s katerimi bi bili fizični stiki varovancev s svojci zelo omejeni oz. povsem onemogočeni, vendar so jih nato na zahtevo Ministrstva za zdravje še isti dan preklicali.
Ker so razmišljanja in težnje po tovrstnih (samovoljnih?) preventivnih ukrepih ponovno vse pogostejši in glasnejši, so se v zvezi s tem oglasili tudi v uradu Varuha človekovih pravic, kjer so v sporočilu za javnost zapisali:
Ukrepi v socialno varstvenih zavodih morajo biti premišljeni, sorazmerni in zakoniti
Varuh človekovih pravic je v medijih zaznal razmišljanja o novem zaostrovanju ukrepov v domovih za starejše, predvsem glede omejevanja stikov med oskrbovanci in njihovimi svojci. »Pri Varuhu človekovih pravic razumemo, da je glavni namen zaostrovanja skrb za zdravje in preprečitev širjenja koronavirusne bolezni, vendar kljub temu izražamo zaskrbljenost in opozarjamo na nujnost celostnega pogleda na položaj različnih uporabnikov socialnovarstvenih storitev. Napak, ki smo jih storili v prvem valu, ko še nismo imeli izkušenj, ne smemo ponavljati. V napakah vedno vidim priložnost za rast in izboljšave. Menim, da zdaj ni več ne potrebe ne podlag za sprejemanje ukrepov čez noč, brez dialoga in nespoštovanja dostojanstva in pravic vsakega posameznika,« meni varuh Peter Svetina.
Pri vsakem poseganju v pravice posameznika je prvi predpogoj ustrezna urejenost pravnih podlag, ki po mnenju Varuha človekovih pravic, ne obstajajo za omejevanje stikov, kot smo mu bili priča med dosedanjimi ukrepi. »Opozarjamo pa tudi na nujno iskanje rešitev v smeri, ki bi v pravice uporabnikov socialnovarstvenih storitev posegale v manjši meri. Zavedamo se, da je pravica do zdravja najpomembnejša pravica in da lahko vdor koronavirusa v socialno varstvene zavode, predstavlja izjemno veliko grožnjo zdravju vseh in še posebej ranljivih oseb. Njihovo zdravje je treba zaščititi v največji možni meri, a pri tem ne smemo pozabiti, da je poleg telesnega zdravja posameznika pomembno tudi njihovo duševno zdravje in psihosocialno stanje. V času razglašene epidemije v letošnjih spomladanskih mesecih smo zaznali, da je pri nekaterih uporabnikih socialnovarstvenih storitev zaradi popolne prekinitve stikov z njihovimi svojci prišlo do poslabšanja njihovega psihosocialnega stanja, kar ima lahko za posledico tudi takšno poslabšanje duševnega zdravja, ki terja celo bolnišnično obravnavo, hkrati pa lahko to vpliva tudi na telesno zdravje posameznikov,« opozarja Svetina.
Med najbolj ranljivimi skupinami ljudmi je seveda treba zagotavljati zaščito pred koronavirusom, toda pri tem je treba biti pozoren na to, da to ne sme pomeniti popolne prekinitve osebnih stikov s svojci in drugimi bližnjimi osebami. »V vsakem primeru menim, da je treba ljudi obravnavati individualno. Nekaterim posameznikom so psihosocialne potrebe zadovoljene že z stiki prek pametnih telefonov ali drugih naprav. Drugi pa potrebujejo osebi stik ali osebni dotik. Toliko večjo pozornost je treba izpostavljenemu posvetiti ob zavedanju, da je vpliv takšnega omejevanja pravic na posameznike verjetno opazno blažji v primerih, ko gre za kratkotrajne začasne ukrepe, vendar pa toliko nevarnejši, ko ukrepi postanejo trajnejši. Glede na to, da so bili zaščitni ukrepi ravno dobro omiljeni in se ponovno razmišlja o novem zaostrovanju, tega ni več mogoče šteti za začasno ukrepanje. Zato je treba zagotoviti rešitve, ki bodo manj drastično posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine in ki bodo primerne za ukrepanje na daljši rok. Pri Varuhu človekovih pravic bomo budno spremljali nadaljnje ukrepe v socialno varstvenih zavodih«, še dodaja Svetina.
Eva Uranjek
Predstavnica Varuha za strateško komuniciranje
