Ministrica Milojka Kolar je ob napovedi reorganizacije povedala, da je namen reorganizacije vzpostaviti pacientom prijazen, dostopen in enako kakovosten ter varen sistem za vse prebivalce v Sloveniji. Posebej je poudarila tudi enako obravnavo vseh prebivalcev.
Varuh pozdravlja namen ministrice. Ob preučevanju argumentov pobudnikov in drugih strokovnih virov pa se nam je med drugim postavilo tudi vprašanje enake obravnave državljanov, zato smo ministrstvo za zdravje seznanili s svojimi pomisleki v zvezi s tem, ki so se nam porodili ob Predlogu Pravilnika, in ga prosili, da nas seznani, katere od prejetih pripomb bo upoštevalo.
Varuh je temeljito preučil trditve pobudnikov o neenaki obravnavi po morebitni reorganizaciji sistema, pa tudi nekatere argumente stroke. Prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med., v članku junijske številke revije Isis z naslovom Pripombe na pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Vir: internet, 2.6.2015) trdi, da medicinska stroka ne more podpirati navedenih številk, ki zadevajo sprejemljiv odzivni čas, še posebej za prebivalce v ruralnih območjih. Navaja še, da je preživetje pacienta tako po srčnem zastoju kot po poškodbah odvisno tudi od odzivnega časa službe nujne medicinske pomoči (NMP). Argumentacijo strokovno podpre z dansko študijo, ki kaže, da je preživetje značilno povezano z odzivnim časom. Do tistih, ki so preživeli, je NMP prispela v 2 do 11 minutah, pri umrlih pa v 3 do 12,5 minutah. Po 20 minutah, ki jih predlaga Predlog Pravilnika, bodo intervencije popolnoma nepotrebne, je še navedel zdravnik Vlahović.
Varuha je tudi sledeč tem strokovnim trditvam zanimalo, na podlagi katerih meril je ministrstvo določilo sprejemljiv dostopni čas 20 minut za prebivalce ruralnih področij. Varuh je namreč ocenil, da bi navedena določba 7. člena Predloga Pravilnika, ki definira dostopni čas, lahko pomenila posredno diskriminacijo, saj postavlja osebe ruralnih območij v manj ugoden položaj, kar zadeva kakovost in dostopnost do zdravstvene oskrbe za življenjsko ogrožene osebe.
Tretji odstavek 4. člena Zakona o uresničevanju enakega obravnavanja (ZUONEO) opredeljuje posredno diskriminacijo, ki obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe. V tem primeru za osebno okoliščino štejemo oddaljenost posameznikovega kraja bivanja od urgentnega centra. Tretji člen ZUONEO prepoveduje posredno diskriminacijo na katerem koli družbenem področju, torej tudi v zvezi z dostopom do socialnih ugodnosti.
Glede na navedeno, je Varuh ministrstvu predlagal, da popravi Predlog Pravilnika tako, da bo odpravljen diskriminatorni kriterij pri dostopnem času do zdravstvene oskrbe prebivalcev ruralnih območij.
Predlagali pa smo tudi, da MZ razmisli o popravi Predloga Pravilnika v smeri, da se prebivalcem zagotovi možnost enakega dostopa do zdravstvene obravnave. Pri tem mislimo predvsem na oskrbo, ki jo nudi zdravnik. Poraja se nam namreč tudi dvom v sestavo ekip, ki pokrivajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NRV) in v katerih ni predvidena prisotnost zdravnika. Menimo namreč, da oskrbe, ki jo nudi zdravnik, ne moremo enačiti z oskrbo, ki naj bi jo v prihodnje nudil diplomirani zdravstvenik, diplomirana medicinska sestra ali celo »prvi posredovalec«, ki nima zdravstvene izobrazbe in zato ni ustrezno usposobljen za prepoznavo nujnosti zdravstvenega stanja posameznika.
Verjamemo, da bo imelo ministrstvo pri snovanju ustreznih sprememb v mislih konkretne primere in tudi pripombe medicinske stroke. ki nazorno kažejo, da bi lahko bili posamezniki, zaradi krajevne oddaljenosti deležni slabše obravnave pri zdravstveni oskrbi. Menimo tudi, da mora Predlog Pravilnika upoštevati dejansko strukturo prebivalstva, geografske in prometne razmere, teritorialno oddaljenost do UC in potrebe prebivalstva.
