Spominu na življenje in delo kamniškega slikarja, publicista in tudi pesnika Dušana Lipovca so se v letošnjem letu, ko obeležujemo deseto obletnico njegove prerane smrti, v Galeriji Mihe Maleša poklonili že z retrospektivno razstavo njegovih likovnih del, sinoči pa so v galeriji priredili tudi večer njegove poezije.
Umetnikovo poezijo, ob kitarski spremljavi Matica Smolnikarja, je interpretiral Tone Ftičar, večera v organizaciji Medobčinskega muzeja Kamnik, pa se je udeležil dober ducat obiskovalcev, med katerimi so prevladovali Lipovčevi osebni znanci in prijatelji, kar morda kaže tudi na to, da Kamničani in Kamničanke poeziji, četudi gre za poezijo prezgodaj preminulega kamniškega umetnika oz. “slikarskega pesnika narave”, ki ga je večina poznala tudi osebno, nekako niso najbolj naklonjeni.
Morebiti bi se lahko izgovorili, da ne živimo ravno v najbolj poetičnih časih, kar pa je v mestu, kjer utegne v kratkem znova zavreti zaradi “neomadeževane ljubezni do poezije”, precej nenavadno. S kancem dobronamerne zlobe bi lahko pridali, da se je prireditev, kakršne so v Kamniku vse preredke, ni odvijala v predvolilnem času oz. ni imela »globljega političnega« značaja.
