Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Danes se je na Zapricah odvilo prav posebno in izjemno zanimivo predavanje dr. Boruta Juvanca, ki je predstavil arhitekturo pastirjev v Alpah, predvsem pa se je osredotočil na našo ljubo Veliko planino.
Dr. Borut Juvanec, ki je poleg predavatelja predvsem arhitekt, profesor in strokovnjak s področja teorije arhitekture, nas je uvodno popeljal skozi Evropo in materiale, ki so bili uporabljeni skozi leta in leta gradnje različnih koč, kozolcev in drugih planšarskih objektov. Na nekaterih področjih se je uporabljala predvsem glina, drugje les – v Sloveniji pa prevladuje kamen in les, ki dopolnjuje objekte.
Prav tako je zbranim opisal, prikazal in poimenoval objekte, ki stojijo po Evropi. Na Portugalskem svoje koče poimenujejo Abrigo, v Španiji Chozo, Francozi jim rečejo Borie, Hrvati Kažun, Švicarji pa Scelle.
Kakorkoli objekte poimenujemo jim je bil kljub razlikam v izgledu in materialu namen skupen. Varovati pastirja in njegovo živino pred vremenom in drugimi grožnjami. Graditelji koč niso bili izobraženi mojstri, so bili pa mojstri na svojem področju, ki so brez formalne izobrazbe, brez matematike in izračunov postavili zavetja, ki stojijo še dandanes.
Kar zadeva Veliko planino se lahko zahvalimo tudi dr. Borutu, da je danes znana tudi preko slovenskih meja. Deset let nazaj je namreč obiskal razstavo, sejem pravzaprav, na temo pastirske arhitekture in medtem, ko so bile vse države močno zastopane in arhitektura popolnoma opisana – Velika planina ni bila omenjena niti z besedo. Takrat se je odločil, da bo s svojim delom, predavanji in ozaveščanjem našo planino predstavil tudi tujcem.
Slovenci imamo poleg Velike planine in koč še nekaj prav posebnega, nekaj kar je recimo v Švici izumrlo. Švicarji so imeli objekte, podobne našim kozolcem, ki so po drugi svetovni vojni postali nepotrebni in njihov namen nepomemben. Slovenci smo po drugi svetovni vojni prav tako prenehali z uporabo kozolca za njegov primaren namen. Kmetje so zamenjali samo polnilo; pšenico – hrano so zamenjali s senom – krmo. Tako so kozolci še dandanes v uporabi, in po dr. Borutovih besedah, eni izmed najlepših objektov v Sloveniji.
