Nadomestitev bivaka na Malih Podih: V letu 1946 so po projektu Vlasta Kopača postavili bivak na robu Malih podov nad Žmavcarji. Bil je lesen, obit z aluminijasto pločevino in izredno funkcionalno zasnovan. Vendar se je vanj naselila lesna goba, zato je les propadel. PD Ljubljana-Matica ga je nato v letu 1981 zamenjalo z novim, večjim (12 ležišč), preproste kvadrataste oblike.
Bil je zelo uporaben in funkcionalen, saj so ga projektirali tisti, ki so veliko svojega časa preživeli v gorah (Golob in Duhovnik, za izvedbo pa je poskrbel Metljak). Bil je še vedno povsem uporaben in bi lahko ob minimalnem vzdrževanju služil svojemu namenu še dolgo časa. Za nekatere je bil morda ne zelo estetski – kot velik kockast balvan na robu, toda tisti, ki so ga uporabljali v vseh vremenski razmerah, so ga znali ceniti.
-
- Novi bivak Pod Skuto na robu Malih podov od severa.
-
- Novi bivak Pod Skuto na robu Malih podov od severovzhoda (kot ameriški “stealth” (nevidni) bombnik.
Avgusta so ta stari bivak odstranili in postavili novega, modernih oblik, iz modernih materialov od zunaj in leseno notranjostjo, in vse to je bilo odlično promovirano. Ta promocija je nekako v nasprotju z izrečenimi željami sodelujočih pri zamenjavi, da naj ne bi ta bivak privabil še več pohodnikov, radovednežev. Ravno zaradi “marketinškega pristopa” bo marsikdo, ki ga sicer sploh ne bi šel pogledat, to storil že iz same radovednosti …
-
- Pogled z vzhoda.
-
- Pogled z zahoda.
Projekt je bil izveden v okviru mednarodne ekipe družb OFIS arhitekti, AKT II iz Londona, ŠD Freeapproved, PD Ljubljana-Matica, ki je tudi skrbnik bivaka, in Univerze Harvard. Stari bivak so odnesli dolino, penasta ležišča pa še čakajo na ustrezno odstranitev in so začasno “spravljena” v bližnjem manjšem kotliču. V začetku septembra v novem bivaku še ni bilo nobene opreme. Sam bivak je za nekatere celo zelo lep, čeprav pa človek, ki čuti z naravo in zna gledati in za katerega rečemo, da je doma v hribih, opazi, da ni bil projektiran za ta kraj.
Barva bivaka je taka, da se zliva z okolico in ga zato teže opazimo.
Prav gotovo je po prvih ogledih tistih, ki se na take zadeve resnično spoznajo, tudi iz svojih dolgoletnih izkušenj, bistveno manj funkcionalen od prejšnjega.
Stare žimnice še čakajo na odvoz v dolino na ustrezno mesto.
Pregovor pravi “Veliko babic – kilavo dete …” Vendar se podarjenemu konju pač ne gleda na zobe. Vsekakor pa je bistveno bolje prebiti slabo vreme v njem, kot pa na prostem. Sicer bo pa svojo trdnost in uporabnost lahko pokazal v naslednjih letih.
Besedilo in fotografije: Bojan Pollak
Vir: PD Kamnik
