Verniki muslimanske veroizpovedi danes praznujejo kurban bajram, praznik žrtvovanja in darovanja, najpomembnejši islamski praznik, ki ga muslimani širom sveta obhajajo dva meseca in deset dni po ramazanu, praznovanje pa traja štiri dni.
V času kurban bajrama se je vernikom muslimanske veroizpovedi prepovedano postiti, v navadi pa je, da se pri vsaki hiši, kjer je to seveda mogoče, kot žrtveno daritev na praznično jutro žrtvuje kozo ali ovco. V revnejših družinah, ki si ovce ali koze morda ne morejo privoščiti, pa v ta namen zakoljejo oz. žrtvujejo vsaj kako drugo, manjšo žival.
Po izročilu in navadah, ki v veliki meri spominjajo na nekatere katoliške verske običaje, se po vrnitvi od molitve meso, pa tudi druga darila, razdeli družini, sosedom, prijateljem in siromašnim, ne glede na njihovo veroizpoved. Ponekod je celo v navadi, da se vse kurbansko meso razdeli revnim, da bi imeli priložnost lepše praznovati kurban bajram. Se pa iz »kurbanskega« mesa pripravi tudi obed, ki mu prisostvujejo člani ožje družine.
Muslimani kurban-bajram obhajajo v spomin na svetopisemski dogodek, ko je Bog oz. Alah dejal Abrahamu (Ibrahimu), naj žrtvuje svojega sina. Zgodba, ki je, kot simbol brezpogojne poslušnosti Bogu in vere v brezmejno Božjo milost in je zelo dobro poznana tudi med katoliškimi verniki, ima med muslimani ter tudi judi, še posebej velik pomen, kajti današnji praznik, vsak na svoj način, obhajajo tako muslimani, kot tudi judje.
Ibrahim oz. Abraham, kot eden izmed najpomembnejših prerokov, je omenjen v 35 poglavjih Korana, pogosteje kot katerakoli biblična oseba razen Mojzesa, muslimani pa ga obravnavajo kot preroka in očaka, saj predstavlja arhetip pravega muslimana in častitega prenovitelja Kaabe v Meki, muslimani pa skušajo z žrtvovanjem ob kurban bajramu slediti njegovi poti, ki se imenuje Kurban.
Ker je tudi med občani občine Kamnik že desetletja kar precej pripadnikov islamske veroizpovedi, ki danes praznujejo svoj največji verski praznik, je najbrž prav, da jim v duhu strpnosti in medsebojnega spoštovanja ter sožitja, predvsem pa v izogib preštevilnim predsodkom, tudi vsi drugače verujoči, pa tudi neverujoči zaželimo: Srečen in blagoslovljen bajram oz. »Bajram šerif mubarek olsun!«, kot si voščijo med seboj.