Veselje pustnega torka s Podokničarjem in Mladimi Dolenjci

Na pustni torek je Podokničar v svoji oddaji gostil ansambel Mladi Dolenjci, ki jim je družbo delalo domala celotno občestvo Male planine, za vesele viže so poskrbele Skrivnostnice, Krčmar se je iz planšarja prelevil v kriznega menedžerja, Orlov Janez, pa je pripravil pravo pustno pojedino.

Odkar Podokničar v gostilni Pri planinskem orlu snema zabavno-glasbeno oddajo Veselje s Podokničarjem, so torkovi večeri strašno zabavni, ker pa je bil prejšnji torek za nameček še pustni, je bilo vse skupaj še toliko bolj veselo.

Gost tokratne oddaje, ki jo ob torkih zvečer predvajajo na TV Golica, je bil narodno-zabavni ansambel Mladi Dolenjci, ki jih najbrž ni treba prav posebej predstavljati. Dovolj je, da človek zabrunda zgolj napev pesmi »Nocoj mi druga rekla je…«, pa bo vse jasno tudi takim, ki narodno-zabavne glasbe sploh ne poslušajo.

Mladi Dolenjci, s Podokničarjem za mizo sta sedla Lado Šurla in Simon Lukšič, so svojo glasbeno pot začeli v rosnih, še zgodnje najstniških letih, ko so bili domala še premladi, da bi sploh hodili po veselicah. Še posebej Simon Lukšič, ki je bil takrat star komaj 12 let, ampak to Mladih Dolenjcev, ki so bili leta 1996 res še rosno mladi, ni oviralo, da ne bi, za nameček še kot glasbeni samouki, že na prvih festivalih, ki so se jih udeležili, kot za šalo in izpred nosov uveljavljenih in priznanih ansamblov, pobirali številne nagrade.

S svojim prihodom so Mladi Dolenjci v slovensko narodno-zabavno glasbo prinesli svojevrstno svežino, ki je zanje značilna še danes, najbrž pa imajo, tudi z igranjem na maturantskih izletih, nemalo zaslug, da se je tovrstna glasba prijela tudi med njihovimi vrstniki, ki so se svoj čas znali nad domačo zvrstjo glasbe tudi zmrdovati.

Nad domačo glasbo pa se prav nič ne zmrdujejo stalni in občasni prebivalci ter obiskovalci Male planine, ki so dodobra napolnili restavracijo Pri planinskem orlu. Mala planina je, če morda ne veste, privlačna sestrica bolj znane Velike planine. Četudi je v zadnjih letih, spričo lepot in dobre ponudbe tamkajšnjih planinskih domov, najbrž bolj obiskana od svoje velike sestre, se ji godi manjša krivica, saj večina obiskovalcev, ki jo obišče, običajno reče, da so bili na Veliki planini, dasiravno so se zabavali na Mali. Konec koncev, pa to sploh ni pomembno. Važno je le, da je v hribih luštno in da je takšna tudi družba, kar pa na Mali planini, ne glede na letni čas, zagotovo je.

Malo planino so, kot Podokničarjevi gostje, tokrat številčno zastopali člani Agrarne skupnosti Mala planina in rekreativni obiskovalci Prve mize desno iz Jarškega doma, o delu agrarne skupnosti in družabnem utripu planine, pa sta s Podokničarjem spregovorila predsednik Agrarne skupnosti Mala planina Andrej Potočnik in oskrbnik Jarškega doma Mare Štritof.

O Mali planini, pa zna marsikaj zanimivega povedati tudi Krčmar, ki se je tokrat, namesto v planšarski uniformi, ki si jo je posebej za to priložnost tokrat nadel Podokničar, pojavil v kravati in v pilotski opremi. Pastirsko življenje je za Krčmarja v pustnem času premalo razburljivo, zato se je prelevil v kriznega menedžerja, ki je kupil celo planiko, k Orlu pa se je, če mu gre verjeti, pripeljal kar z letalom. No, menda je imel nekaj težav s pristajanjem, zaradi česar naj bi jo skupila Prekletova štala, ampak kakih poročil o zmanjšanju proizvodnje mleka v Stahovici zaenkrat še nimamo. Skratka, krizni menedžer Krčmar je natrosil toliko poslovnih idej, da utegne kaj kmalu delil »pisarno« s Hildo, Boškom in Igorjem, če bo slednjemu to dopuščalo zdravje.

Barve odličnega zdravja, pa so izžarevale jedi, ki jih je pripravil kuharski mojster Janez Uršič. Tokrat je bil sicer nekoliko zamaskiran, ampak so ga izdale jedi, saj je, pustnemu času primerno, pripravil celo pustno gostijo. Na mizi je seveda kraljeval pujs v najrazličnejših oblikah, bodisi kot pečen oddojek, bodisi kot dih jemajoča Arvajeva šunka, za katero Janez pravi, da je zagotovo najboljša, kar se jih da v Sloveniji trenutno kupiti. K pečenemu pujsu in šunki se seveda podajo tudi hren in različne priloge, kakor tudi domač kruh, pustne pojedine, pa si ne moremo predstavljati brez slastnih domačih krofov, ki jih je spekla Janezova soproga Zvonka.

Sladko slastni pa niso bili zgolj krofi, ampak tudi Skrivnostnice, mlade glasbenice, ki so s petjem in igranjem poskrbele, da je bilo veselo vzdušje med snemanjem oddaje še bolj živo in še bolj na poskok. Ansambel Skrivnost sestavljajo štiri mlada, brhka dekleta, sestre Ana, Ema in Kristina Oražem, ki so iz okolice Lukovice, ter Sonja Klemenec, ki iz naših koncev. Dekleta so prijazna tako očem, kot ušesom, zato jih najbrž čaka še lepa glasbena kariera, če seveda ne igrajo le zaradi tega, da bi se čim prej omožile, kajti za kaj takšnega jim najbrž ne bo treba čakati niti do prve veselice.

Ampak, ker znajo biti fantje dandanes precej nezanesljivi, se bodo najverjetneje še naprej držale svojih zvestih inštrumentov. Če že ne zaradi drugega, že zato, ker inštrumenti vedno igrajo tako kot one hočejo.

Skratka, za nami je še ena luštna oddaja, katere ponovitev si na TV Golica lahko ogledate nocoj zvečer, prihodnji torek, pa bo Podokničar gostil ans. Braneta Klavžarja.

Pa še nekaj, pri snemanju oddaje Veselje s Podokničarjem niso zabavni zgolj gostje, ampak k vzdušju običajno pripomore tudi tudi snemalna ekipa, ki se je na televiziji ne vidi, vseeno pa brez njih oddaje ne bi bilo. Delo sicer ni vedno najlažje, ampak dobre volje si pa vseeno ne pustijo odgnati.