S poročanjem o snemanju torkovega Veselja s Podokničarjem Pri planinskem orlu smo sicer nekoliko pozni, ampak glede na to, da je drevi na sporedu TV Golica ponovitev oddaje, ni še nič zamujenega.
Gosta tokratne oddaje sta bila legendi slovenske narodno-zabavne scene Franc Mihelič in Ivan Sivec, za popestritev oddaje, pa je poskrbel Tone Arvaj, ki je predstavil legendarno kranjsko klobaso, medtem ko so za veselo družbo v ozadju skrbeli člani planinske sekcije Kumarice.
O Francu Miheliču, ki ga poznavalci narodno-zabavne glasbe uvrščajo v tako imenovano sveto trojico Avsenik-Slak-Mihelič, bi najbrž težko zapisali kaj novega. Avtor več kot 300 izvirnih in nepozabnih melodij, prejemnik številnih zlatih plošč, glasbeni virtuoz, ki je igranje na diatonično harmoniko povzdignil na povsem novo raven, vzornik številnih mladih harmonikarjev, ki je popularen tako doma kot v tujini… To je le nekaj presežkov s katerimi bi v grobem lahko opisali Franca Miheliča, ki sicer ne velja ravno za najbolj zgovornega med slovenskimi glasbeniki, vendar se je tokrat pred Podokničarjevim mikrofonom presenetljivo sproščeno razgovoril in gledalcem zaupal precej zanimivosti iz svojega življenja in glasbene kariere.
Bržčas je k temu pripomogla tudi zgovorna družba Ivana Sivca, plodovitega slovenskega pisca, ki spretno vrti tako pero, kot jezik in je že vrsto let med najbolj branimi slovenskimi avtorji. Slavist, novinar in magister etnoloških znanosti, ki je, če se pošalimo, napisal tudi novo in staro zavezo slovenske narodno-zabavne glasbe, v katerem je zajeten »evangelij« posvečen tudi Francu Miheliču. Ivan Sivec, po čigar knjigah so bili posneti tudi filmi, avtor 127 knjig, par tisoč besedil za skladbe, prejemnik 45 nagrad na festivalih, ki se lahko pohvali z 950-imi nastopi po Sloveniji… to je le delček iz njegove 50-letne bogate pisateljske kariere, ki se ji večina lahko samo čudi.
Podokničar, ki mora običajno svoje goste spodbujati, da kaj povedo, se je tokrat znašel kar nekoliko v precepu, saj je moral zgovornega Ivana Sivca skorajda nekoliko bremzati, ampak k sreči si je snemanje oddaje tokrat k Orlu prišel ogledati sam direktor TV Golica, ki je, navdušen nad vzdušjem, požegnal podaljšanje oddaje, ki je zato tokrat nekoliko daljša kot običajno.
Kako bi ne bila, če je v oddaji nastopil tudi Tone Arvaj, avtor neskončnih kilometrov legendarnih kranjskih klobas. S kratkim prikazom izdelovanja klobas in številnimi praktičnimi nasveti, ki bodo prišli prav tudi domačim kuharskim mojstrom, je mesarski mojster, ki preverjeno izdeluje najboljše in s številnimi nagradami nagrajene kranjske klobase, več kot dobro popestril oddajo, saj je že marsikdo od prisotnih izvedel, da že celo življenje kranjsko klobaso kuha narobe. Kranjske klobase se namreč ne sme prekuhati, ampak samo dobro pregreti, saj drugače izgubi precej svojega okusa in čara.
S kranjskimi klobasami, pa je čaral domači kuharski mojster Janez Uršič, ki je dokazal, da je kranjsko klobaso moč postreči tudi nekoliko drugače, kot zgolj s kajlo kruha in gorčico. Kranjsko klobaso je namreč spekel, pripravil z njo izjemno okusno lazanjo, špehovko, stahovško filo in ajdovo kašo, tako da smo kar nekoliko previdno zagrizli v sladico, domač višnjev zavitek, saj smo se bali, da bo kranjska klobasa tudi v njem. Klobase v zavitku sicer ni bilo, čeprav verjamemo, da bi si Stahov’ški Janez znal izmisliti tudi okusen zavitek s kranjsko klobaso.
S klobasami si je dal opraviti tudi Stane Erjavšek – Krčmar, ki je izumil postopek za pospešeno sušenje. Po njegovem se klobase najlepše sušijo, če se jih redno vozi na sprehod oz. na zrak, pri čemer si pomaga s svojo pastirsko palico. Ampak njegovih zabavnih planinskih »klobasarij« smo že vajeni, zato jih ne jemljemo preveč resno, za Krčmarja pa tako ali tako vemo, da je najraje na zraku.
Na zraku, pa so radi tudi člani planinske sekcije Kumarice, ki praznujejo že 25. let svojega delovanja. Gre za veselo, prav nič kislo druščino Etinih planincev, katerih delovanje je na kratko predstavil Marjan Rak. Njihovo nenavadno ime med planinci, ki jih še ne poznajo, včasih povzroči nekaj začudenih pogledov, ki pa se, ko zvedo, da gre za Etine planince, sprevržejo v smeh in veselje. Nič čudnega, Etin kolektiv je bil že od nekdaj znan po dobri volji in številnih dobrih zabavah. Imajo pa Kumarice strašno imenitno himno, ki gre zelo hitro v ušesa in bi, če bi jo posneli, ali če bi jo izvajal kak narodno-zabavni ansambel, utegnila postati prava uspešnica. Že pisec teh besed sem se v zadnjih dneh, čeprav je od snemanja oddaje minilo že kar nekaj dni, že parkrat zalotil pri nezavednem popevanju refrena Kumar’ce, kumarc’e… Mogoče tudi zaradi tega, ker sem, kot potomec nekdanjega mistra feferona, v Eto hodil na dedka Mraza. V Eti so svoje čase namreč izbirali tudi miss kumaric in mistra feferona, ampak to so bili še časi »našega« štetja. Zdaj, po privatizaciji štejejo le še »oni«.
Kakorkoli že, člani planinske sekcije Kumarice so bili več kot zabavna družba, ki je v gostilni Pri planinskem orlu pela in godla še dolgo potem, ko so ugasnili televizijski reflektorji.
Ponovitev tokratne oddaje Veselje s Podokničarjem bo nocoj ob 20-ih na TV Golica, prihodnji torek, 3. februarja 2015, pa bo Podokničar gostil ansambel Štirje kovači.
